Potrebujete vrtalni stroj ali aparat za sladoled? Sposodite si ga v Knjižnici reči.

Da je gospodarska kriza lahko tudi priložnost, dokazuje novi ljubljanski projekt Knjižnica REČI. Pa ne le to, saj izposojevalnica gospodinjskih aparatov, športne opreme, igrač, orodja in potovalnih pripomočkov ne ponuja le nove oblike sodelovanja in izmenjave med stanovalci sosesk, pa tudi drugimi prebivalci mesta, temveč ustvarja tudi alternativne ekonomske, družbene in okoljske možnosti. Med drugim predstavlja tudi kljubovanje zavezanosti potrošnji in posledičnemu kopičenju stvari, ki morda niso v vsakdanji uporabi.

V Knjižici reči, ki bo zaživela danes v Savskem naselju v Domu skupnosti in ki je prva takšna v Sloveniji, si bo mogoče sposoditi uporabne predmete, ki jih potrebujemo le občasno. S tem pa prihraniti denar in prostor. Stvari, ki so že na voljo, so darovali posamezniki in posameznice, nekaj je tudi sponzorskih.

Med njimi so na voljo že prenosna pečica, šivalni stroj, brusilnik, multipraktik, DVD-predvajalnik, invalidski voziček, hodulja, poročna obleka, šotor, različne igrače, lego kocke na primer, veliko je tudi že športne opreme, tudi gorsko kolo. Na listi želja, ki jo lahko dopolni prav vsakdo, so bodoči uporabniki in uporabnice zapisali, da bi si želeli sposoditi na primer udarno kladivo, škarje za živo mejo, kozarce za penino, daljnogled, mikroskop in drugo. Veliko je povpraševanja po aparatu za sladoled, izpostavi Maša Cvetko iz kulturnega društva za razvoj javnega prostora ProstoRož, ene od partnerskih organizacij pri projektu.

Skupnost za skupni prostor

Neprofiten projekt Knjižnica reči, ki je nastala po vzoru berlinske knjižnice reči Leile, je del širšega projekta vzpostavljanja skupnostnega prostora v ljubljanskem Savskem naselju.

"Pobudo za oblikovanje programa Doma skupnosti so dali stanovalci Savskega naselja," ozadje projekta razloži Maša Cvetko. ProstorRož, kjer delujejo še Ana Grk, Zala Velkavrh in Alenka Korenjak, po izkušnji sooblikovanja javnega prostora v Parku Tabor na povabilo ljubljanske občine v Savskem naselju (enem prvih ljubljanskih povojnih naselij) različne projekte tam izvajajo od leta 2012. Del teh pa so tudi zbori Savčanov, ki so jih lani začeli organizirati vsakih 14 dni. V okviru teh srečanj pa so nastale različne interesne skupine.

Ena izmed teh se je posvetila vprašanju reševanja težav s parkirnimi mesti, ki jih tu manjka približno tisoč, druga se je lotila vprašanja zelenja v javnem prostoru, tretja pa se ukvarja s programi v soseski. In potrebe so dozorele: Savčani in Savčanke si želijo prostora skupnosti, kjer se bodo lahko srečevali in sooblikovali njegove vsebine.

Priložnost za to se je pokazala na Belokranjski 6, v prostoru, kjer je bil nekoč lokal, zadnjih pet let je bil prazen, na podlagi sodelovanja med prebivalci, ProstoRož, Slovenia Coworkingom, Regionalnim Centrom kreativne ekonomije (RRA LUR /RCKE) in Mestno občino Ljubljana pa so tako začeli razvijati nove vsebine Doma skupnosti.

Poleg izposojevalnice bodo tu glede na potrebe svoj prostor našli tudi drugi programi. Do zdaj je zagotovo, da bodo med temi šiviljska delavnica, večeri družabnih iger, srečanja upokojencev in arhitekturna svetovalnica.

Predmeti, ki krožijo, ustvarjajo odnose med ljudmi

"Izposojevalnico reči smo v Regionalnem Centru kreativne ekonomije prepoznali kot projekt, ki socialni kapital, torej sodelovanja med ljudmi, v kontekstu soseske preoblikuje v neko funkcionalno storitev z realnimi učinki. Ti so ekonomski, torej, da si vedno vsega, kar potrebujemo, ne kupujemo, kar pa prinaša tudi okoljske pozitivne posledice ter hkrati pomembno prispeva h kakovosti življenja. Vsega, kar potrebuješ na tak način ni treba kupiti in tudi ne hraniti doma, vendar pa lahko to vseeno uporabiš," meni Aidan Cerar.

A v Knjižnici reči ne gre le za alternativo potrošniški potrebi po posedovanju in kupovanju vedno novega ter inovativen način zoperstavljanja gospodarski krizi, ki ljudem omogoča uporabo tistega, kar si morda ne bi mogli privoščiti, temveč snovalci projekta v tem vidijo tudi veliko socialno vrednost.

Kroženje predmetov za bolj povezano skupnost

Predmeti, ki jih bodo ljudje podarjali in si jih drugi izposojali, bodo prebivalce soseske povezovali. V Domu skupnosti, kot prostoru srečevanj, sodelovanj in izmenjave, se bosta tako krepili skupnostno vzdušje in zavest. Nastajale bodo morda nove pobude in programi, predvsem pa se bodo skozi to oblikovali odnosi.

"Bolj kot stalen program v Domu skupnosti se mi zdi pomembno, da imajo tisti, ki sem prihajajo, tu stalnega in odzivnega sogovornika, ki bo povezoval ljudi med sabo," je še jasen Aidan Cerar.

Član izposojevalnice predmetov je lahko vsakdo

Izposojevalnica bo odprta vsak dan med 16. in 19. uro, ob sredah še med 9. in 13. uro, v tem dopoldanskem času pa bo delovala tudi ob sobotah.

Njen član ali članica lahko postane vsakdo, ki podari reč iz Liste želja ali plača članarino v višini 30 evrov na leto. Čas izposoje bo odvisen od predmeta, orodja bodo na primer brez podaljšanja za uporabo na voljo en dan, kovček seveda za dalj časa, invalidski voziček morda še dlje.

Kot pravi Maša Cvetko, je ideja tudi ta, da bi se v skupnostnem prostoru lahko zgodili tudi dogovori o izmenjavi na individualni ravni. "Morda avta nekdo knjižnici ne bi podaril, a bi ga nekomu posodil.Ti dogovori bodo lahko stekli tu, neodvisno od delovanja izposojevalnice."

V presečišču institucij in nevladnih pobud

Darja Klančar, ki je izdelala vizualno podobo knjižnice in je tudi stanovalka Savskega naselja o projektu pravi: "Vsak sosed, ki sem mu povedala za nastajajoči program, se je odzval z zanimanjem. Ljudje si želijo sodelovanja v okolišu, kjer bivajo."

"V Savskem naselju opažam, da je dokaj domač občutek. Bolj lokalen. Tu te ljudje na cesti, četudi te ne poznajo, ogovorijo, pokramljajo s teboj. To, kar se ti v središču Ljubljane ne zgodi," svoja opazovanja komunikacije v tej soseski strne Maša Cvetko.

In če so nekdanji načini povezovanja skupnosti, kot na primer krajevne skupnosti in kegljišča, kot te omeni Darja Klančar, zamrli, v kontekstu novih bivanjskih urbanih okoliščin nastajajo novi. Ti, vsaj kot kaže pričujoči pilotski projekt, uspešno nastajajo v povezovanju med prebivalci, nevladnimi organizacijami, občinsko institucijo in regionalno agencijo.

Želijo si posnemovalcev

Savska Knjižnica REČI je resda prva formalna tovrstna izposojevalnica pri nas, za kar pa njeni snovalci močno upajo, da ne bo zadnja. Želijo si, da bi dobila čim več svojih posnemovalk in tako prerasla lokalno ponudbo. V ta namen bodo izdali tudi priročnik, v katerem bodo koraki do uresničevanja tega projekta jasno zabeleženi.