Vrt
Petek, 16. 7. 2010, 13.51
2 meseca, 3 tedne
Oskrba rastlin v poletni vročini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Padavin je v poletnem času manj, zato moramo z zalivanjem poskrbeti, da bo naš vrt še naprej ostal svež in zelen.
Na večjih površinah si je najbolje omisliti namakalni sistem z raznovrstnimi razprševali, majhno gredico pa bomo oskrbeli kar z zalivalko.
Kadar voda površinsko odteka in ne pronica v globino, kaže na slabo strukturno sestavo tal. Za to smo lahko krivi tudi sami zaradi hoje po mokrih tleh in obdelovanju, preden se tla ne osušijo dovolj. V peščenih tleh pa prav nasprotno voda izgine, še preden rastline zadostijo svojim potrebam.
Zaradi dobro razvitega koreninskega sistema, ki prodira globoko pod površje, je pomanjkanje vode pri drevju in grmovnicah redkejše. Izjema so mlade rastline, ki jih moramo zalivati, da niso prizadete. Enako velja tudi za rastline, ki smo jih posadili v posode. Te so povsem odvisne od naše pomoči, zato z rednim zalivanjem skrbimo, da ne trpijo pomanjkanja.
Pri trati je pomembnejša količina kot pogostost zalivanja. Pri pomanjkljivem zalivanju, ko se namoči samo vrhnji sloj, korenine ne prodirajo v globino, zato je takšna trata občutljivejša na sušo. Pronicanje vode v globlje plasti je lahko moteno tudi zaradi polsti (odmrle travne bilke) in ostankov pokošene trave, ki mašijo in ovirajo oskrbo korenin. Praviloma naj bi se ob zalivanju namočilo vsaj 15 cm globoko. Tako bo trata ostala lepa in zelena tudi v sušnem času.
Nekatere vrtnine so bolj, druge manj občutljive na pomanjkanje vode. Predvsem plodovke zahtevajo redno oskrbo z vodo, če le hočemo imeti kaj od pridelka. Je pa lahko zalivanje tudi dvorezen meč zaradi ustvarjanja pogojev za razvoj glivičnih bolezni.
Skupaj z vodo jim namenimo tudi nekaj listnega gnojila, kar nam bodo povrnile z obilnim cvetenjem.
Če utegnemo, je vrtne rastline najbolje zalivati v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah, sicer pa to lahko storimo tudi zvečer. Večerno zalivanje ima nekatere slabe lastnosti, predvsem pa se z njim ustvarijo odlični pogoji za razvoj glivičnih bolezni. Rastline skušajmo zaliti samo po tleh, tako da listi ostanejo suhi.
Z nekaterimi ukrepi lahko tudi sami pripomoremo k izboljšanju pogojev za pronicanje in preprečevanju prekomernih izgub zaradi transpiracije (izhlapevanje vode skozi zelene dele rastline). Za to bomo poskrbeli z razbitjem skorje in prekinitvijo kapilarnih povezav, ob tem pa nam bo v pomoč motika ali drugo priročno orodje. Tudi plevelne rastline porabijo veliko vode na račun vrtnin, zato jih z gredic redno odstranjujemo. S primernim gnojenjem, predvsem s kompostom in organskimi gnojili, pa bomo našim tlom zagotovili ustrezne pogoje za ustvarjanje humusa, ki je pomemben za rodnost in vezavo vode. Premagovanju sušnih dni bo pripomogla tudi zastirka, uporabimo pa lahko kar pokošeno travo, ki bo zadrževala tudi rast plevelnih rastlin, če pa že bodo pognale, jih bomo zlahka izpulili.
Poletna vročina bo postavila na preizkušnjo tako nas kot vrtne rastline, z zalivanjem pa bomo poskrbeli, da bo naš vrt ostal sanjski še naprej.
