Kultura in turizem v kranjski hiši, kjer je nekoč živel slikar in ponarejevalec denarja

V Layerjevi hiši v Kranju danes organizirajo razstave in koncerte, zanimiva pa je tudi njena preteklost. Nekoč je v njej živel znani slikar Leopold Layer, ki je tam ponarejal tudi denar.

1 / 6

Foto: Ana Kovač

2 / 6

Foto: Ana Kovač

3 / 6

Foto: Ana Kovač

4 / 6

Foto: Ana Kovač

5 / 6

Foto: Ana Kovač

6 / 6

Foto: Ana Kovač

Layerjeva hiša danes v Kranju združuje umetnost in turizem. Zasebni Zavod Carnica, ki hišo upravlja in jo polni s programom, je tisti, ki je prepoznal njene potenciale in jih zgnetel v živahno stičišče kulturnega in družabnega dogajanja, vpetega med stene z bogato zgodovino.

Hiša z umetniško preteklostjo Hiša je poimenovana po družini Layer, kranjski slikarski dinastiji, ki je stavbo imela v lasti v 18. in 19. stoletju.

Leopold Layer je s sedmimi sorojenci v njej živel od 20. novembra 1752 in vse do svoje smrti leta 1828. Bil je slikar, poleg ateljeja je tu imel tudi slikarsko šolo, kar je vidno še danes. V prostorih v nadstropju so namreč ohranjene freske njegovih učencev. Enega od razstavnih prostorov na primer krasi stenska poslikava, posvečena umetnostim.

Od slikarja do ponarejevalca Kranjski baročni slikar je bil priljubljen že za časa svojega življenja, saj skorajda ni bilo hiše v tem gorenjskem mestu, ki ne bi imela njegove slike. Velja tudi za enega plodnejših slovenskih avtorjev in za pomembnega domačega slikarja svojega časa, torej poznega 18. in začetka 19. stoletja.

V ozadju nastanka njegovega najbolj znamenitega dela, slike Marije Pomagaj iz cerkve na Brezjah, je zgodba o avtorjevi nezakoniti dejavnosti. Bil je namreč tudi ponarejevalec denarja.

Iz ruševin v živo hišo umetnosti Layerjeva hiša je v velikem požaru, ki je Kranj zajel leta 1811, pogorela s slikarskim ateljejem vred. In to ni bilo prvič, ko jo je bilo treba obnoviti, saj je, kot pripoveduje Zala Vidali, propadala tudi v 20. stoletju.

A danes je hiša obnovljena, odprta za javnost, polna dogodkov in mlade ekipe, ki stavi na kakovosten kulturni program in prijetno vzdušje.

V hiši z dekoriranim pročeljem, v notranjosti pa z obokanimi in poslikanimi sobami ter lepim vrtom so danes svoje mesto našle različne ustvarjalnosti. Od vizualne umetnosti, intermedijskih del in glasbe. Razstavni prostori so trije, v Stolpu Škrlovec in na lesenem zunanjem odru pa je prostor, namenjen koncertom. "Usmerjeni smo predvsem k nekoliko resnejšim avtorskim domačim in tujim glasbenim izrazom," pravi Zala Vidali.

V hiši je tudi keramična delavnica, organizirajo tečaje in druge izobraževalne dogodke, v kleti pa je spominska soba, posvečena izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju.

Kultura, ki vabi v Kranj "Stavba je tako kulturna kot turistična znamenitost. Tu je umetnost, imamo gostinsko dejavnost, kavarno. Organiziramo tudi poroke in druge dogodke," pravi Mitja Lavtar, ki v kranjski hiši kulture skrbi za njen turistični del. V dveh apartmajih in sobi, ko tam ne bivajo umetniki na rezidenci, namreč sprejemajo tudi turiste.

Prav tako pa v Kranj zaradi njihovega programa prihaja vse več obiskovalcev in obiskovalk iz širše okolice in regije, še pojasnjuje programska vodja.

[video: 55972 / ]

Kako je prišlo do nastanka Layerjeve slike Marija Pomagaj?

Zaradi splošnega pomanjkanja v času Ilirskih provinc je umetnik dobival vse manj naročil, a Layerji so se znašli na svoj način. Z bratom Valentinom, ženo in služkinjo so se lotili ponarejanja denarja. Za kar pa, kot pravi programska vodja Layerjeve hiše, Zala Vidali, v arhivskih virih obstajata dve zgodbi. V prvi različici naj bi ponarejali avstrijski denar, bankovce za 10 in 50 goldinarjev. Odkrili pa naj bi jih zaradi obiska nekega slikarjevega prijatelja. Umetnikova žena je gostu namreč dejala, da Leopolda ni doma. Vendar pa se je v tistem trenutku zaslišal njegov kašelj. Bil je v kleti, kjer so imeli ponarejevalnico. Zaradi prijatelja, ki je odkril njihovo dejavnost, so se razširile govorice. Francoske oblasti, ki so v hiši na Tomšičevi ulici našle ponarejeni avstrijski denar, so slikarja in brata zaprle 28. junija leta 1810. Valentin je v mestni ječi zelo kmalu umrl, Leopold pa so po nekaj mesecih izpustili. Kot še pravi legenda, jih je pred smrtno kaznijo rešilo to, da so ponarejali avstrijski, ne pa francoski denar. Druga različica zgodbe govori o dogodku v mestu. Slikarjevi ženi je namreč na ulici na tla padel molitvenik. Med tem ko ga je pobirala, ji je izza krila padel še kup denarja. Sumljiva je bila njegova količina. Ko so odkrili, da gre za ponaredke, je sledila obsodba na več let zapora. In kot pravi ta legenda, naj bi Leopolda izpustili šele po odhodu Francozov. V tem primeru naj bi ponarejali francoski in ne avstrijski denar. Ne glede na različnosti v pripovedih, pa je vsem skupna, da se je slikar v zaporu v znak kesanja, zaobljubil, da bo poslikal stene Marijine kapele na Brezjah. To je tudi storil, tam pa se pod notranji strani vhodnega oboka podpisal: Slikar Leopold Layer leta 1814, po zaobljubi.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano