Kdaj ste bili nazadnje v tem ljubljanskem podhodu?

Linhartov podhod za Bežigradom je veliko podzemno vozlišče, ne nazadnje so bile ideje, da tu postane mesto pod mestom. Danes predstavlja bolj ali manj zapuščen temen del urbanega okolja. Kot da bi se čas v njem ustavil, nanj pa je marsikdo v mestu tudi pozabil.

Linhartov podhod pri Plavi laguni je eden prvih večjih ljubljanskih podhodov. V njem so živilska trgovina, bari in restavracije, precej pa tudi prodajaln z oblačili in obutvijo. Da bi z njim resnično nastalo mesto pod mestom, so obstajale ideje, da bi ga na severu podaljšali vse do Plečnikovega stadiona, proti jugu pa celo vse do Podhoda Ajdovščine.

Linhartov podhod pri Plavi laguni je eden prvih večjih ljubljanskih podhodov. V njem so živilska trgovina, bari in restavracije, precej pa tudi prodajaln z oblačili in obutvijo. Da bi z njim resnično nastalo mesto pod mestom, so obstajale ideje, da bi ga na severu podaljšali vse do Plečnikovega stadiona, proti jugu pa celo vse do Podhoda Ajdovščine. Foto: Bojan Puhek

Za razliko od kakšnega drugega ljubljanskega podzemnega prehoda, na primer podhoda Ajdovščina, ki je skorajda mrtev rokav mesta, ima Linhartov podhod vsekakor več življenja. A ne glede na to sta oba omenjena podzemna prehoda slabo vzdrževana in se mu tako pogosto marsikdo raje izogne.

Bežigrajsko mestno podzemlje je precej slabo vzdrževano. Bežigrajsko mestno podzemlje je precej slabo vzdrževano. Foto: Bojan Puhek

Včasih je tu nakupovalo več ljudi

Da je v Linhartovem podhodu v zadnjih dobrih desetih letih mogoče opaziti velike spremembe, pravi tudi ena od najemnic prostorov v tem ljubljanskem podzemlju. Majhno trgovino z oblačili ima tam že 20 let.

Včasih je tja po nakupih prihajalo veliko več ljudi, pravi. To je bilo v času, ko je v bližini še bila območna davčna uprava in so stranke prihajale tudi od tam. Na redčenje obiska vpliva tudi preobrazba strukture okoliškega prebivalstva, je izpostavila prodajalka, del stanovalcev se stara, mlajše generacije pa gredo raje v nakupovalna središča. Svoje odtise je tu pustila tudi kriza.

Arhitekt Aleksander Vujović sicer pravi, da je Linhartov podhod pri nas celo med najbolj živimi in živahnimi, a se tudi tu ravno ne tare ljudi. Arhitekt Aleksander Vujović sicer pravi, da je Linhartov podhod pri nas celo med najbolj živimi in živahnimi, a se tudi tu ravno ne tare ljudi. Foto: Bojan Puhek

Večja obiskanost dopoldne

Dopoldnevi so v podhodu pod Plavo laguno bolj živi kot popoldnevi, marsikatera trgovina pa je v soboto tudi zaprta.

Neredko se tu sprehodimo tudi mimo praznih, zaprašenih prostorov, ki so nekoč bili del ponudbe v bežigrajskem podzemlju. Zdaj pa njih visi papir z napisom: Ugodno oddamo, prodamo …

Male prodajalne, med katerimi prevladujejo butiki z oblačili, životarijo, pravi eden od sogovornikov. Bolje se prebijajo večje, ni pa malo tistih, ki imajo tukaj že precej dolg staž, 20 ali celo več let.

Na določenih delih so hodniki pod mestom precej temni. Kot pravi arhitekt, je več življenja v podhodu tam, kjer je svetloba. Na določenih delih so hodniki pod mestom precej temni. Kot pravi arhitekt, je več življenja v podhodu tam, kjer je svetloba. Foto: Bojan Puhek

Podhodi, ki so nastali, ker se je motornemu prometu dajalo prednost pred pešci

"Podhodi ali nadhodi so upravičeni, ko gre za izključujoče uporabe prostora (avtocesta) ali za vprašanje javnosti (nepregledni potek železniške proge). Vendar večina podhodov, ki so nastali v drugi polovici 20. stoletja (med katerimi je tudi Linhartov, op. a.) sledijo 'staroprometniški' logiki favoriziranja motornega prometa in njegove 'pretočnosti' pred pešci in njihovimi potrebami, ki se jih preprosto prisilili, da gredo pod zemljo. Na ljubljanskih vpadnicah je veliko takšnih primerov," podhode v mestu umesti arhitekt iz ljubljanske arhitekturne fakultete Aleksander Vujović.

Tako je tudi v primeru bežigrajskega podzemlja, kamor si kot pešec prav tako prisiljen vstopiti, saj si v primeru, da Linhartovo cesto prečkaš na strani, kjer je Gospodarsko razstavišče, v prekršku. Semaforizirani prehod je namreč na eni strani namenjen le kolesarjem, je kritičen Vujović.

Iz Arhiva Muzeja novejše zgodovine: Linhartov podhod nekoč

Plava laguna, april 1979 Plava laguna, april 1979 Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS
Plava laguna, april 1979 Plava laguna, april 1979 Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS

Podhod pri Plavi laguni iz decembra leta 1979 Podhod pri Plavi laguni iz decembra leta 1979 Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS

Linhartov podhod iz leta 1979 Linhartov podhod iz leta 1979 Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS
Tržnica v Linhartovem podhodu iz decembra leta 1979 Tržnica v Linhartovem podhodu iz decembra leta 1979 Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS
Linhartov podhod iz leta 1980 Linhartov podhod iz leta 1980 Foto: Jure Kocbek, arhiv MNZS

Podhodi z različnimi vsebinami

Se pa podhodi vsebinsko razlikujejo. Neprogramski služijo zgolj prečkanju prometnic, programski pa so ti, kjer svoje mesto najdejo določene storitvene dejavnosti. Kar velja za bežigrajski primer, tudi pokaže arhitekt.

Ploščad Linhartovega podhoda, kjer je v atrijskem delu dotok naravne svetlobe in zraka. Ploščad Linhartovega podhoda, kjer je v atrijskem delu dotok naravne svetlobe in zraka. Foto: Bojan Puhek

Pogoji za živahnost in živost prostorov

Aleksander Vujović izpostavi, da je Linhartov podhod pri nas celo med najbolj živimi in živahnimi. Za kar so pomembni trije pogoji. "Prisotnost dovolj velikega števila ljudi, preglednost in jasnost poti gibanja in čim več naravne svetlobe in zraka. Prvega praviloma zagotavlja dobra lokacija. Če podhod vzpostavlja nujno ali krajšo povezavo, ga bodo ljudje prav tako uporabljali. Svetlobo pa zagotovimo z ureditvijo vhodov in robov ter predvsem z večjimi atrijskimi odprtinami, ki prostor odpirajo in ga povezujejo s pritličnim partnerjem. Če pozorno opazujemo Linhartov podhod, vidimo, da so zaprti točno tisti lokali, ki so najbolj odmaknjeni od naravne svetlobe. Ljudje se tam neradi zadržujejo in se jim skušajo izogniti in jih čim prej prečkati." Življenje je torej tam, kjer je svetloba, je še mogoče povzeti besede arhitekta.  Prazni prostori v bežigrajskem vozlišču pod zemljo niso redki. Prazni prostori v bežigrajskem vozlišču pod zemljo niso redki. Foto: Bojan Puhek

Prostor poln nasprotij

Podhod pod Plavo laguno je v tem smislu poln nasprotij, s tem pa tudi kraj več prizorišč. V stranskih hodnikih, kjer se nizajo majhni prostori, namenjeni potrošnji, naravne svetlobe in svežega zraka ne boste našli. V določenih delih, kjer obratujeta dva vinotoča, je to mogoče še močneje občutiti. Prostor tam je resnično zapuščen in temačen, tako pa precej ilustrativen prikaz tega, kako so podhodi v mestni zavesti lahko spregledani.

 

Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek

Popolnoma drugo sliko kaže situacija, ki se konča za tem prehodnim hodnikom, kjer se odpre novi, beli in svetli prostor. To je del, ki vzpostavlja povezavo z Bežigrajskimi dvori. Iz tega podzemnega mestnega prostora je urejen dostop tudi do drugih kompleksov, kot je Plava laguna, posredno tudi Gospodarsko razstavišče.

Atrij v kletnem delu mesta

Svojstvena situacija v Linhartovem prehodu je tudi odprta ploščad, kot nekakšen trg oz. atrij z naravno svetlobo in zrakom. Tam je tudi bar, okoli njega pa trgovine. Te predstavljajo tudi glavnino programa tega prostora, za katerega pa se zdi, da se je čas v njem ustavil pred desetletjema, nanj pa tudi marsikdo že pozabil.

Možnost nakupovanja v svojem mikrookolju je lahko ena od odločitev, da okoliško prebivalstvo vstopa v Linhartov podhod. Možnost nakupovanja v svojem mikrookolju je lahko ena od odločitev, da okoliško prebivalstvo vstopa v Linhartov podhod. Foto: Bojan Puhek

Nakupovanje v mikrookolju

A če so svoje k zmanjšanju obiska prispevala tudi nakupovalna središča, arhitekt opozarja še na en fenomen. "Gotovo je rast množičnih nakupovališč odvrnila del obiskovalcev, vendar je hkrati mogoče spremljati vračanje ljudi k sprotnemu nakupovanju v svojem mikrookolju."

Ob tem dodaja eno prednost podhoda, in sicer, da je zgostitev funkcij na enem mestu njegova prednost. Na tak način lahko podvojimo uporabno površino in nabor dejavnosti. Vanje pa se ljudje lahko k opravkom morebiti zatečejo ob ekstremni vročini ali mrazu, je tudi mogoče izpostaviti enega od mogočih vidikov odhoda v dotrajano mestno podzemlje.

Linhartov podhod danes: kraj nasprotij
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek
Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek

Sorodne vsebine

Komentarji

3
  • MrSunny / 17.06.2017. ob 15:34

    Še enkrat čestitke za najbolj nefunkcionalen comment section v zgodovini slovenskega interneta! Najprej dobim opozorilo, da je komentar predolg, nato neko napako "Ups! Počasi" (karkoli že to pomeni). In zdaj je komentar objavljen dvakrat. Neverjetno.

  • MrSunny / 17.06.2017. ob 15:31

    Bolj kot zanemarjenega podhoda je škoda Bežigrajskega dvora, ki je bil vedno čist. Ampak oba sta bila že pred popularizacijo trgovskih centrov obsojena na propad. Brezplačni parking okoli Plave lagune je že dolgo prava redkost (danes sploh ne vem, če še obstaja), od centra pa je cel kompleks preveč odmaknjen. Sploh, ker nihče ne prodaja stvari, ki jih človek ne bi moral kupiti na vsakem vogalu. Bolj redke trgovine tipa Mantis in Dallas pa je pač povozila spletna prodaja.

  • MrSunny / 17.06.2017. ob 15:31

    Bolj kot zanemarjenega podhoda je škoda Bežigrajskega dvora, ki je bil vedno čist. Ampak oba sta bila že pred popularizacijo trgovskih centrov obsojena na propad. Brezplačni parking okoli Plave lagune je že dolgo prava redkost (danes sploh ne vem, če še obstaja), od centra pa je cel kompleks preveč odmaknjen. Sploh, ker nihče ne prodaja stvari, ki jih človek ne bi moral kupiti na vsakem vogalu. Bolj redke trgovine tipa Mantis in Dallas pa je pač povozila spletna prodaja.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano