Petek, 16. 6. 2017, 19.28
6 let, 1 mesec
Kdaj ste bili nazadnje v tem ljubljanskem podhodu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,40
3
Linhartov podhod za Bežigradom je veliko podzemno vozlišče, ne nazadnje so bile ideje, da tu postane mesto pod mestom. Danes predstavlja bolj ali manj zapuščen temen del urbanega okolja. Kot da bi se čas v njem ustavil, nanj pa je marsikdo v mestu tudi pozabil.
Za razliko od kakšnega drugega ljubljanskega podzemnega prehoda, na primer podhoda Ajdovščina, ki je skorajda mrtev rokav mesta, ima Linhartov podhod vsekakor več življenja. A ne glede na to sta oba omenjena podzemna prehoda slabo vzdrževana in se mu tako pogosto marsikdo raje izogne.
Bežigrajsko mestno podzemlje je precej slabo vzdrževano.
Včasih je tu nakupovalo več ljudi
Da je v Linhartovem podhodu v zadnjih dobrih desetih letih mogoče opaziti velike spremembe, pravi tudi ena od najemnic prostorov v tem ljubljanskem podzemlju. Majhno trgovino z oblačili ima tam že 20 let.
Včasih je tja po nakupih prihajalo veliko več ljudi, pravi. To je bilo v času, ko je v bližini še bila območna davčna uprava in so stranke prihajale tudi od tam. Na redčenje obiska vpliva tudi preobrazba strukture okoliškega prebivalstva, je izpostavila prodajalka, del stanovalcev se stara, mlajše generacije pa gredo raje v nakupovalna središča. Svoje odtise je tu pustila tudi kriza.
Arhitekt Aleksander Vujović sicer pravi, da je Linhartov podhod pri nas celo med najbolj živimi in živahnimi, a se tudi tu ravno ne tare ljudi.
Večja obiskanost dopoldne
Dopoldnevi so v podhodu pod Plavo laguno bolj živi kot popoldnevi, marsikatera trgovina pa je v soboto tudi zaprta.
Neredko se tu sprehodimo tudi mimo praznih, zaprašenih prostorov, ki so nekoč bili del ponudbe v bežigrajskem podzemlju. Zdaj pa njih visi papir z napisom: Ugodno oddamo, prodamo …
Male prodajalne, med katerimi prevladujejo butiki z oblačili, životarijo, pravi eden od sogovornikov. Bolje se prebijajo večje, ni pa malo tistih, ki imajo tukaj že precej dolg staž, 20 ali celo več let.
Na določenih delih so hodniki pod mestom precej temni. Kot pravi arhitekt, je več življenja v podhodu tam, kjer je svetloba.
Podhodi, ki so nastali, ker se je motornemu prometu dajalo prednost pred pešci
"Podhodi ali nadhodi so upravičeni, ko gre za izključujoče uporabe prostora (avtocesta) ali za vprašanje javnosti (nepregledni potek železniške proge). Vendar večina podhodov, ki so nastali v drugi polovici 20. stoletja (med katerimi je tudi Linhartov, op. a.) sledijo 'staroprometniški' logiki favoriziranja motornega prometa in njegove 'pretočnosti' pred pešci in njihovimi potrebami, ki se jih preprosto prisilili, da gredo pod zemljo. Na ljubljanskih vpadnicah je veliko takšnih primerov," podhode v mestu umesti arhitekt iz ljubljanske arhitekturne fakultete Aleksander Vujović.
Tako je tudi v primeru bežigrajskega podzemlja, kamor si kot pešec prav tako prisiljen vstopiti, saj si v primeru, da Linhartovo cesto prečkaš na strani, kjer je Gospodarsko razstavišče, v prekršku. Semaforizirani prehod je namreč na eni strani namenjen le kolesarjem, je kritičen Vujović.
Plava laguna, april 1979
Plava laguna, april 1979
Podhod pri Plavi laguni iz decembra leta 1979
Linhartov podhod iz leta 1979
Tržnica v Linhartovem podhodu iz decembra leta 1979
Linhartov podhod iz leta 1980
Podhodi z različnimi vsebinami
Se pa podhodi vsebinsko razlikujejo. Neprogramski služijo zgolj prečkanju prometnic, programski pa so ti, kjer svoje mesto najdejo določene storitvene dejavnosti. Kar velja za bežigrajski primer, tudi pokaže arhitekt.
Ploščad Linhartovega podhoda, kjer je v atrijskem delu dotok naravne svetlobe in zraka.
Pogoji za živahnost in živost prostorov
Aleksander Vujović izpostavi, da je Linhartov podhod pri nas celo med najbolj živimi in živahnimi. Za kar so pomembni trije pogoji. "Prisotnost dovolj velikega števila ljudi, preglednost in jasnost poti gibanja in čim več naravne svetlobe in zraka. Prvega praviloma zagotavlja dobra lokacija. Če podhod vzpostavlja nujno ali krajšo povezavo, ga bodo ljudje prav tako uporabljali. Svetlobo pa zagotovimo z ureditvijo vhodov in robov ter predvsem z večjimi atrijskimi odprtinami, ki prostor odpirajo in ga povezujejo s pritličnim partnerjem. Če pozorno opazujemo Linhartov podhod, vidimo, da so zaprti točno tisti lokali, ki so najbolj odmaknjeni od naravne svetlobe. Ljudje se tam neradi zadržujejo in se jim skušajo izogniti in jih čim prej prečkati." Življenje je torej tam, kjer je svetloba, je še mogoče povzeti besede arhitekta.
Prazni prostori v bežigrajskem vozlišču pod zemljo niso redki.
Prostor poln nasprotij
Podhod pod Plavo laguno je v tem smislu poln nasprotij, s tem pa tudi kraj več prizorišč. V stranskih hodnikih, kjer se nizajo majhni prostori, namenjeni potrošnji, naravne svetlobe in svežega zraka ne boste našli. V določenih delih, kjer obratujeta dva vinotoča, je to mogoče še močneje občutiti. Prostor tam je resnično zapuščen in temačen, tako pa precej ilustrativen prikaz tega, kako so podhodi v mestni zavesti lahko spregledani.
Popolnoma drugo sliko kaže situacija, ki se konča za tem prehodnim hodnikom, kjer se odpre novi, beli in svetli prostor. To je del, ki vzpostavlja povezavo z Bežigrajskimi dvori. Iz tega podzemnega mestnega prostora je urejen dostop tudi do drugih kompleksov, kot je Plava laguna, posredno tudi Gospodarsko razstavišče.
Atrij v kletnem delu mesta
Svojstvena situacija v Linhartovem prehodu je tudi odprta ploščad, kot nekakšen trg oz. atrij z naravno svetlobo in zrakom. Tam je tudi bar, okoli njega pa trgovine. Te predstavljajo tudi glavnino programa tega prostora, za katerega pa se zdi, da se je čas v njem ustavil pred desetletjema, nanj pa tudi marsikdo že pozabil.
Možnost nakupovanja v svojem mikrookolju je lahko ena od odločitev, da okoliško prebivalstvo vstopa v Linhartov podhod.
Nakupovanje v mikrookolju
A če so svoje k zmanjšanju obiska prispevala tudi nakupovalna središča, arhitekt opozarja še na en fenomen. "Gotovo je rast množičnih nakupovališč odvrnila del obiskovalcev, vendar je hkrati mogoče spremljati vračanje ljudi k sprotnemu nakupovanju v svojem mikrookolju."
Ob tem dodaja eno prednost podhoda, in sicer, da je zgostitev funkcij na enem mestu njegova prednost. Na tak način lahko podvojimo uporabno površino in nabor dejavnosti. Vanje pa se ljudje lahko k opravkom morebiti zatečejo ob ekstremni vročini ali mrazu, je tudi mogoče izpostaviti enega od mogočih vidikov odhoda v dotrajano mestno podzemlje.
3