Kako upokojenke šolarje učijo modrosti in skrivnosti zelišč

Znanje o zeliščih in njihovih blagodejnih učinkih je modrost, ki se je nekoč prenašala iz roda v rod. To dediščino skuša zdaj društvo Planet Zemlja obuditi oziroma nadaljevati s simpatičnim projektom Babičina zgodba o zeliščih, v okviru katerega prirejajo srečanja osnovnošolcev s stanovalkami Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik (DSO), ki znanje o zeliščih nabirajo in uporabljajo že desetletja.

Zeliščarski krožek na sončnem balkonu

Upokojenke imajo namreč svoj zeliščarski krožek, zelišča in užitne rastline nabirajo v okolici doma, vzgajajo pa jih tudi na koritih na najbolj sončnem balkonu. "Ne obdelujemo vrta, ker to terja veliko sklanjanja, kar za naše stanovalke ne pride v poštev, korita pa so višja in lažje jih je obdelovati," je pojasnila Damijana Hudolin, delovna terapevtka v DOS, ki je bila tudi pobudnica zeliščarskega krožka.

Med spomladanskimi zelišči in rastlinami so se tokrat posvetili tudi čemažu, njegovi uporabi in blagodejnim učinkom. Foto: Ana Kovač

Svoje znanje z veseljem delijo z otroki

Zeliščarke iz doma na Bokalcah se tedensko dobivajo že več let, v zadnjem letu pa so svoje znanje začele deliti tudi s šolarji. Letos so jih gostile že dvakrat, jeseni so se z njimi pogovarjale o jesenskih zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi, pozimi pa so z otroki izdelovale zeliščno sol. Tokratno srečanje je bilo seveda obarvano spomladansko. "Ta druženja so se izkazala kot izjemno pozitivna, gospe se razgovorijo, rade delijo svoje znanje z otroki," je povedala Hudolinova.

Gospe so šolarjem iz Osnovne šole Alojzija Šuštarja Ljubljana tokrat pripovedovale o zdravilnih učinkih pomladnih zelišč, kot so trobentice, koprive, čemaž in bezeg, veliko novega pa smo izvedeli tudi o regratu.

Tokrat so bili na obisku sami fantje. Marija Kušar, učiteljica razrednega pouka, je pojasnila, da je tudi v vrtnarskem krožku, ki ga vodi, več fantov kot deklet. "Izkazalo se je, da vrtnarjenje bolj zanima fante kot dekleta – te so pri nas bolj umetnice." Na šolskem vrtu pridelujejo vse od solate, pora, drobnjaka, kolerabe in čebule do jagod, pa tudi sivko, katere sadiko so podarili tudi stanovalkam DSO.

Otroci so stanovalkam DSO podarili sadiko sivke, ki so jo vzgojili pri vrtnarskem krožku. Foto: Ana Kovač

Vodja vrtnarskega krožka je poudarila, da otroci, ki sodelujejo pri pridelavi zelenjave, to potem tudi raje jedo. Marsikaterega prvošolca je namreč težko pripraviti, da bi jedel solato ali kolerabo, a ko jo enkrat pridela sam, jo z užitkom jé. "Prav tako ti otroci niso tako občutljivi na zelenjavo, ki ima kakšno luknjico ali piko, ki je nepopolne oblike. Tudi sami opazijo, da je takšna, na lastnem vrtu pridelana zelenjava drugačna, boljša, kakšen recimo reče, uh, tole pa kar diši," je povedala Kušarjeva.

"Zanimivo je opazovati otroke, ki doma nimajo možnosti stika z zemljo. Ko pridejo na vrt, je, kot da bi jih učil brati in pisati. Treba jim je pojasniti, kako je pravilno obrnjena čebulica, kateri del rastline mora biti v zemlji … marsikateremu otroku poznavanje delov rastlin ni samoumevno. Poznajo izraze, kot so trobentica, oreh ali lešnik, ne vedo pa, kaj je cvet in kaj je plod in podobno."

Druženja s šolarji so se izkazala kot izjemno pozitivna, gospe se razgovorijo in rade delijo svoje znanje z otroki. Foto: Ana Kovač

Šolarji, ki so bili na obisku pri upokojenkah na Bokalcah, so to znanje vsekakor imeli, naučili pa so se tudi marsikaj novega – in mi z njimi. Med drugim zdaj vemo, da je korenina koprive dobra za lasišče, listi pa za svetleče lase.

Tudi pri regratu je uporaben prav vsak del, od korenine in listov do popkov in cvetov. Prav iz cvetov regrata so otroci skupaj s stanovalkami DSO pripravljali napitek, podoben tistemu iz smrekovih vršičkov – v kozarec so dali plasti cvetov in plasti sladkorja, kozarce pa bodo odnesli v šolo, jih postavili na sonce in počakali, da nastane sladka tekoča zmes.