Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
5. 6. 2017,
9.26

Osveženo pred

7 let, 5 mesecev

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 5. 6. 2017, 9.26

7 let, 5 mesecev

Fasada kot naložba

Oglasno sporočilo

Ali ste vedeli, da kar 78 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvu porabimo za ogrevanje? In da največ toplote (kar 35 odstotkov) "uide" skozi zidove? Energenti so ena od bistvenih postavk družinskega proračuna, zato je prav, da se zavedamo pomena varčevanja z njimi.

 | Foto:

Pomen toplotne izolacije je v času podnebnih sprememb, naraščajočih cen energije in omejenih virov energentov neprecenljiv. Dejstvo je, da lahko s preprostimi ukrepi in kakovostnim fasadnim sistemom dosežemo precejšnje prihranke. V nadaljevanju se bomo poigrali s številkami in izračuni, ki pokažejo, kakšni so prihranki energije, če ima vaša stavba vgrajen kakovosten fasadni sistem.

 | Foto:

Toplotne izgube

Zmanjšana raba toplote za ogrevanje pri zamenjavi oken in izvedbi fasadnega sistema na večstanovanjskem objektu | Foto: Zmanjšana raba toplote za ogrevanje pri zamenjavi oken in izvedbi fasadnega sistema na večstanovanjskem objektu Izračun toplotnih izgub pokaže, da pri neizoliranem objektu kar 70 odstotkov toplotnih izgub odpade na zunanje zidove in podstrešje, preostalih 25 odstotkov pa predstavljajo okna in tla. Po vgradnji fasadnega sistema (izolacija stavbe) se toplotne izgube na objektu porazdelijo drugače. Največji delež prenosa izgubljene toplote poteka prek oken (40 odstotkov), toplotna izguba prek zunanjih zidov in strehe pa se močno zniža in znaša približno 45 odstotkov.

Ali drži, da izolirane stene ne morejo dihati in je zrak zato zatohel (učinek plastične vreče)?

ODGOVOR: Ni res. Toplotna izolacija fasade ne zmanjšuje paroprepustnosti in ne povzroča zatohlosti zraka v bivalnih prostorih. Izmenjava zraka v bivalnih prostorih poteka izključno s prezračevanjem (kontrolirano z okni ali prezračevalnim sistemom). V starejših objektih lahko nenadzirano prezračevanje poteka skozi razpoke in špranje, kar je izredno slabo z vidika izgube energije. Inovativna paroprepustna izolacija iz perforiranjega stiropora (Baumit open) omogoča, da fasada diha. Preverite, kako deluje fasadni sistem Baumit open.

Dobro je vedeti, da ima tudi najpogosteje uporabljena toplotna izolacija (navaden stiropor) podobno paroprepustnost kot les. Še bolj od navadnega stiropora (EPS-F) pa so paroprepustne plošče iz mineralne volne. Obe vrsti izolacije sta sestavni del preverjenega fasadnega sistema Baumit Star.

Stanovanjska soseska Zeleni gaj na Brdu/Ljubljana. Foto: Miran Kambič  | Foto: Stanovanjska soseska Zeleni gaj na Brdu/Ljubljana. Foto: Miran Kambič Nižji stroški ogrevanja

Večina stanovanjskih hiš, zgrajenih pred letom 1990, je brez primerne toplotne izolacije. Slika spodaj prikazuje hišo s 150 kvadratnimi metri ogrevanih površin, kjer prostore ogrevamo na približno 20 stopinj Celzija. Poenostavljen izračun pokaže, da za ogrevanje neizolirane hiše v kurilni sezoni porabimo približno 3.250 litrov kurilnega olja, medtem ko za izolirano porabimo le 1.412 litrov. S pravilno izolacijo stavbe lahko te stroške znižamo tudi do 50 odstotkov.

Prednost tudi poleti

Optimalna toplotna izolacija ščiti tudi pred segrevanjem poleti. Zunanje temperature vse pogosteje presežejo 25 stopinj Celzija, kar lahko privede do neprijetnega ozračja v prostorih. Optimalen izolacijski material ima več dobrih lastnosti: "slabo" prevaja toploto, torej ima nizek koeficient toplotne prevodnosti (λ), ima pa visoke toplotne zmogljivosti, ki upočasnjujejo segrevanje stavbe poleti in hlajenje pozimi. Zaradi izolacije je v hiši v času največje vročine temperatura nižja.

Še več nasvetov in podrobnejših informacij najdete na povezavi http://www.baumit.si/upload/download/Baumit_Energija.pdf

Prihranite večkrat

Eko sklad vsako leto objavi javni poziv za nepovratne finančne spodbude za večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Več informacij o nepovratnih finančnih spodbudah za vse fasadne sisteme Baumit najdete na povezavi Baumit in Eko sklad.

Ne spreglejte