Bi imeli pisarno v telefonski govorilnici?

Danes, ko ima skoraj vsakdo že v svojem žepu mobilni telefon, kultne rdeče britanske telefonske govorilnice izgubljajo svojo prvotno vlogo.

Javne telefonske govorilnice – nekdaj nujen del mesta, ki ob porastu mobilne telefonije ponekod spreminjajo svojo namembnost.

Javne telefonske govorilnice – nekdaj nujen del mesta, ki ob porastu mobilne telefonije ponekod spreminjajo svojo namembnost. Foto: Reuters , Klemen Korenjak

Če lahko mnogi svoje delo opravljajo na primer v kavarnah in drugih lokalih s spletno povezavo, ni razloga, da ne bi mogli tega početi tudi v nekdanjih telefonskih govorilnicah, kjer si je mogoče zagotoviti relativen mir, določene stvari pa postoriti kar na poti.

Tako razmišljajo v newyorškem coworking prostoru Bar Works, kjer so se lotili vsebinske prenove nekdanjih britanskih rdečih urbanih ikon. Če je bilo nekoč mogoče iz njih klicati na vse konce sveta, bo v prihodnje od tam mogoče opravljati poklice različnih vrst. Vsaj tiste, ki so povezani z delom za računalnikom in na spletu.

V Londonu so nekatere nedelujoče telefonske govorilnice dobile drugo namembnost, vsebino. Postale so galerijski prostor, tudi gostitelj solatnega bara, mini cvetličarna in drugo.
V Londonu so nekatere nedelujoče telefonske govorilnice dobile drugo namembnost, vsebino. Postale so galerijski prostor, tudi gostitelj solatnega bara, mini cvetličarna in drugo.

Delovne postaje na poti

Načrt je naslednji: nekdanje rdeče telefonske govorilnice bodo v okviru projekta Pod Works spremenili v mini pisarne, ki bodo tako kot njihove predhodnice delovale na Otoku. Razumejo jih kot alternativo "coworking" prostorom in "pisarnam" v lokalih, uporabnikom pa bodo omogočile več zasebnosti.

"Podjetniki in drugi, ki so nenehno na poti, potrebujejo udoben, cenovno ugoden in zaseben prostor za delo," je zamisel pojasnil izvršni direktor Bar Works Jonathan Black.

Za nov smisel javnih telefonskih govorilnic nastaja več ustvarjalnih in vsebinskih idej. Za nov smisel javnih telefonskih govorilnic nastaja več ustvarjalnih in vsebinskih idej.

Zakaj bi ljudje sedeli v lokalu, če bi jim lahko uporaba ene od nekdanjih govorilnic, po novem delovnih postaj, omogočila resnično osredotočenost na delo, še pravi Black. In to za najemnino, ki na teden znaša manj od cene dveh skodelic kave, kar je v New Yorku nekaj več kot šest evrov. Mesečna uporabnina bo namreč okoli 25 evrov.

V prihodnje bo nekaj kultnih britanskih govorilnic spremenjenih v delovne postaje. V njih bodo računalniški zaslon, tiskalnik, brezvrvična miška, telefonija Voip in aparat za kavo ter čaj (foto: www.podworks.global). V prihodnje bo nekaj kultnih britanskih govorilnic spremenjenih v delovne postaje. V njih bodo računalniški zaslon, tiskalnik, brezvrvična miška, telefonija Voip in aparat za kavo ter čaj (foto: www.podworks.global).

Kaj ponujajo delovne postaje na cesti?

V delovne postaje, ki jih bo ob plačilu mogoče uporabljati v Londonu in drugih večjih britanskih mestih, bodo nameščeni 25-inčni zaslon, tiskalnik, brezžični internet, brezvrvična miška, vtičnica in IP-telefonija. Na voljo bo tudi aparat za kavo in čaj.

Po pričakovanjih naj bi prve rdeče pisarne na ulici začele delovati čez osem tednov.

Korenine prepoznavne govorilnice

Korenine legendarnih javnih telefonskih govorilnic segajo v leto 1924, ko je na državnem natečaju s svojim predlogom rdečega kioska K2 zmagal angleški arhitekt Giles Gilbert Scott.

Pred tem je v Veliki Britaniji v 20. letih vladal K1. Kiosk s številko 3 je nastal leta 1929 in čeprav je predviden za uporabo po celotni državi, je bil K2 zaradi stroškov in velikosti omejen na London.

Tudi pod K3 se je podpisal Giles Gibert Scott in je veljal za reinterpretacijo njegovega predhodnika, le da je šlo v tem primeru za manj klasično arhitekturno obliko in veliko bolj razširjen nekdaj nujen element mestne infrastrukture.

V 60. letih je zavladal K6

Govorilnice K6 iz leta 1936, pod dizajn katerih se je podpisal angleški arhitekt Giles Gibert Scott, so na Otoku desetletja zagotavljale klice na vse konce mesta, države in sveta (foto: www.the-telephone-box.co.uk). Govorilnice K6 iz leta 1936, pod dizajn katerih se je podpisal angleški arhitekt Giles Gibert Scott, so na Otoku desetletja zagotavljale klice na vse konce mesta, države in sveta (foto: www.the-telephone-box.co.uk).

Sledile so še nove variacije govorilnice – K6 iz leta 1939 velja za eno od najuspešnejših različic. Pod njo se je prav tako podpisal Scott in gre za malo bolj sloko obliko kioska št. 2, predvsem pa za najbolj številčen model, ki se je v prihodnjih desetletjih razrasel po Otoku.

V rdeči barvi je v 60. letih zavladal K8 oblikovalca Brucea Matrina, čeprav ni bil tako uspešen kot K6.

Veliko rdečih govorilnic pa so v 80. in 90. letih zamenjali z manj karakternimi, in sicer s kioski KX.

 

Od solatnega bara do pisarne

Ko so s porastom uporabe mobilnih telefonov telefonske postaje v mestih izgubile svoj pomen, se je zanje pojavilo več ustvarjalnih rešitev. Tam, kjer so te še ostale.

Ena izmed neaktivnih govorilnic je v Londonu postala gostiteljica solatnega bara, druge so kraj prve pomoči, saj so v njih naprave za oživljanje. V govorilnicah pa lahko najdemo tudi mini cvetličarne, galerijske prostore, umetniške instalacije in drugo.

 

 

 

 

V Sloveniji deluje še 1.954 javnih telefonskih govorilnic

Po podatkih Telekoma Slovenije, izvajalca univerzalne storitve zagotavljanja javnih telefonskih govorilnic, v Sloveniji trenutno deluje 1.954 javnih telefonskih govorilnic, samo v Ljubljani jih je 712. V zadnjih desetletjih se je njihovo število zmanjšalo za okoli 1.500.

Vendar pa kljub zmanjševanju števila govorilnic, kot pravijo v Službi za odnose z javnostmi Telekoma Slovenije, glede na želje in potrebe uporabnikov postavijo tudi nove. Največkrat uporabljene so tiste v javnih zavodih, na primer v mladinskih domovih, zaporih in psihiatričnih ustanovah, najmanj pa večinoma v manjših zaselkih in vaseh.

A čeprav število klicev prek javnih govorilnic upada, zanje iščejo nove ponudbe. "Tako smo pred leti postavili Teletočke, ki so uporabnikom omogočale dostop do interneta ter različnih informacij, vsebin in storitve. Žal pa večjega zanimanja pri uporabnikih kljub tehnološko naprednim storitvam nismo zaznali," pravi Bernarda Boh iz Službe za odnose z javnostmi slovenskega telekomunikacijskega operaterja.

So pa zato, kot so še zapisali, v Telekomu Slovenije glede "preobrazbe telefonskih govorilnic odprti za najrazličnejše oblike sodelovanja tako z društvi kot posamezniki, ki v telefonskih govorilnicah vidijo dodano vrednost. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da so javne telefonske govorilnice namenjene zagotavljanju javnih telekomunikacijskih storitev in četudi se v njih izvaja še kakšna aktivnost, mora telefonska govorilnica opravljati tudi svojo funkcijo."

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano