Arhitekturne zgodbe s srečnim koncem

Mojca Berhtold je mlada arhitektka, ki jo je že zgodaj osvojila notranja oprema. To, kako opremiti gole stene in s pohištvom ter dodatki premišljeno zapolniti prostor prostor med njimi, da iz stanovanja ali hiše nastane dom. Dom, v katerem bodo stanovalci uživali, se počutili udobno in sproščeno. Pa vendar nas kdaj tudi domače stene, na katere smo navajeni in ki so navajene nas, začenjo utesnjevati in takrat je čas za premislek, prenovo, spremembo. Prav o tem, kako lahko preprosto spremenimo vzdušje različnih prostorov, v katerih domujemo, smo se pogovarjali z Mojco, za občutek pa dodali še nekaj fotografij njenih projektov. Arhitekt predstavi nove načine doživljanja prostora Mojčino glavno vodilo pri ustvarjanju novih prostorov je ustvariti prostor, ki bo za naročnika prijeten, tak, da se bo v njem našel. "Pomembno se mi zdi naročniku pokazati nove načine doživljanja prostora in mu pokazati, da ni dobro zgolj pričakovano. Poudarek dajem kombinacijam materialov, rada se igram z njimi in jih apliciram na že znane oblike, ki jih potem povezujem v različne kompozicije in tako tvorim vedno nove in nove dimenzije prostora."

Čeprav načrtovanje prostorov, tudi lastnega doma, ni najlažja naloga, se zdi veliki večini nesmiselno poiskati pomoč strokovnjaka, saj to razumemo kot odvečen strošek ali preprosto menimo, da se bomo že znašli sami. Pa vendar, zakaj je dobro, da pri načrtovanju prenove ali opreme prostorov poiščemo drugo, strokovno mnenje? "Arhitekturna storitev se včasih res sliši kot odvečen strošek," meni Berhtoldova, a ob tem doda, da arhitekti kdaj odkrijejo tudi kak skrit potencial stanovanja, na katerega (bodoči) stanovalci prej niso niti pomislili. "Po mojih izkušnjah so to večinoma zgodbe s srečnim koncem." Prenova brez razbijanja? Nove blazine, zavese, sveža barva … Novogradnje so sicer zelo navdihujoče, marsikdo pa nima možnosti, morda pa niti želje, da bi zaživel v povsem na novo zgrajenem domu. Tudi zato se velikokrat odločamo za prenove stanovanj in stanovanjskih hiš ali pa se za prenovo odločimo, ko se trenutnega videza naveličamo. Pri tem arhitektka dodaja, da se za prenove največkrat res odločamo prav ob prehodih v nova življenjska obdobja, "saj ko se spreminjajo naše potrebe in način življenja, čutimo potrebo, da temu prilagodimo tudi prostor, v katerem živimo".

Recimo, da smo s svojim domom in opremo zadovoljni, vseeno pa smo si zaželeli spremembe. Kako se je lotiti? Kateri so tisti dodatki oziroma predmeti, s katerimi najlažje spremenimo vzdušje, morda barvno nit doma? "Sama si rada izbiram dodatke in barve glede na razpoloženje, celo na letni čas," svoje izkušnje razkriva Mojca Berhtold. "Pozimi me ogrejejo topli odtenki, medtem ko v pomlad rada zakorakam z nekaj zelene v svojem domu. Dovolj je, če zamenjamo zavese, morda preprogo ali pa vsaj drobne dodatke, kot so pogrinjki in blazine." Kaj storiti, ko dom ni zares naš? Veliko mladih med šolanjem živi v dijaških ali študentskih domovih, kjer imajo na voljo malo prostora in tipsko opremljene sobice, v katerih morajo shranjevati tudi posodo, hrano, študijsko literaturo … Kako si lahko brez velikih posegov v prostor uredijo prijetno domovanje, ki bo obenem prostor učenja in druženja? "Danes lahko na internetu najdemo veliko navodil za projekte naredi si sam in prav to se mi zdi super rešitev za dijaška in študentska leta, ko smo ponavadi omejeni tako finančno kot tudi prostorsko," razmišlja Mojca. "Potrebujemo le malo volje in dobro idejo, pa lahko iz odpadnega materiala naredimo marsikaj – novo polico, si funkcionalno izboljšamo notranjost omare ali samo osvežimo in olepšamo obstoječo opremo."

Kaj pa podnajemniška stanovanja, ki so pogosto opremljena tako, kot si je zamislil lastnik, stanovalcem pa morda ne ustrezajo? Kakšne so možnosti, da podnajemniško stanovanje uredimo vsaj malo tako, da bo odražalo naš slog? "Žal so ponavadi podnajemniška stanovanja najbolj nepremišljeno opremljena, saj jih imajo lastniki radi za skladiščenje stare šare ali pa so zanje izbrali najcenejšo opremo. Če imamo srečo in je oprema dokaj nevtralna in funkcionalno razporejena, jo lahko nadgradimo z dodatki, ki bodo odražali nas same. Zamenjamo zavese, preproge, morda lestenec, dodamo kakšno sliko, pobarvamo steno v nam prijetno barvo in si tako uredimo stanovanje čim bolj po naši meri." Garsonjere, kleti in podstrehe … Izziv za prijetno bivanje. Še en podoben primer so garsonjere, kjer so na razmeroma majhni kvadraturi razporejeni vsi za bivanje pomembni otočki – postelja, kuhinjski elementi, garderoba, delovni prostor … Kako poskrbeti, da prostor ne bo deloval prenapolnjeno in da bodo morda posamezne enote med seboj vsaj na pogled, če pač ne prostorsko, ločene? Mojca Berhtold svetuje, da naj bo pri garsonjeri prvo pravilo preprostost. "Tukaj je še posebej treba podrobno razmisliti o stanovalčevih potrebah in opremo čim bolj prilagoditi po meri človeka. Posamezne programske enote lahko med seboj ločujemo z drsnimi stenami oziroma paneli ali celo po višini v nivojih, če pa prostor tega ne dopušča, pa tudi z nižjimi kosi pohištva ali različnimi barvnimi odtenki sten, ki vsaj navidezno ločujejo."

Kletna in podstrešna stanovanja so prav tako razred zase, čeprav so morda cenovno ugodnejša. Prva morda odvračajo zaradi pomanjkanja svetlobe, druga pa zaradi stropov, ki morda delujejo kot ovira. Kakšno pa je arhitektkino mnenje, je lahko bivanje prijetno tudi v takih prostorih? Kako bi se lotila urejanja kletnega in kako podstrešnega stanovanja? "Prav mansarde in kletni prostori so zame še večji izziv," pravi Mojca. "Prve zato, ker se ponavadi srečaš z zanimivimi prostori in svetlobo, ki pada od zgoraj, drugi pa zato, ker iščeš možnosti, kako bi pripeljal čim več svetlobe v notranjost."

In prav pri oblikovanju takšnih nenavadnih prostorov ponavadi še bolj kot sicer arhitekt poskuša naročniku pokazati nove načine doživljanja prostora in predstaviti kakšno neobičajno rešitev.