Tom Hanks: mojster filmske tematizacije osamljenosti

"Mislim, da vse največje literarne pripovedi govorijo o osamljenosti," je pred desetletjem v enem od intervjujev povedal Tom Hanks. S poglobitvijo v njegovo filmografijo nam namreč postane jasno, da se dobršen del nabora njegovih film posredno ukvarja ravno s tematiko osamljenosti. To rdečo nit lahko najdemo v delih, kot so Forrest Gump, Romanca v Seattlu, Čaka te pošta, Philadelphia, pa tudi Terminal, Brodolom in celo animirani film Svet igrač.

Tudi sam danes petinpetdesetletni igralec ne zanemarja možnosti, da ga k filmom s tematiko osamljenosti in minljivosti vlečejo posledice otroštva. Ko mu je bilo komaj pet let, sta se namreč njegova starša ločila – skrbništvo zanj je prevzel oče, s katerim se je moral fantič preostanek svojega otroštva seliti po različnih koncih Kalifornije, tu in tam pa se jima je pridružila še vedno druga mačeha in začasni bratje in sestre. "Vse, kar počneš, lahko izkoristiš za boj proti osamljenosti," nadaljuje Hanks. "To prej ali slej počnemo vsi, saj se lahko le tako počutimo kot del človeštva. Delo mi ponuja možnost, da te občutke preučujem s pomočjo izkušenj. Res pa je, da so bitke proti osamljenosti, ki sem jih bojeval pri šestnajstih, precej drugačne od tistih pri sedemindvajsetih, te pa so hkrati tudi precej drugačne od teh, ki jih bijem sedaj."

Sramežljiv, a duhovit Hanksu je v mladosti družbo pogosto delala vera, v šoli pa je veljal za precej nepopularnega dečka. "Bil sem čudak in hkrati zelo zelo sramežljiv. Hkrati pa sem bil tudi tisti z najbolj smešnimi opazkami med filmom. Nikoli nisem zašel v težave, vedno sem bil priden in odgovoren otrok."

Kot srednješolec je redno sodeloval pri šolskih gledaliških igrah, svoj hobi, ki ga je nadgrajeval z rednim obiskovanjem gledališča, pa nadaljeval tudi med študijem. Kaj kmalu je spoznal vodjo gledališkega festivala Great Lakes, ki mu je predlagal, da na festivalu prevzame delo prostovoljca. To mu je prineslo tri leta izkušenj, med katerimi se je spoznal s pisano paleto del v gledališču, hkrati pa so botrovale tudi k prenehanju šolanja. Istega leta (1978) je za svoj nastop v eni od Shakespearovih iger prejel tudi nagrado clevelandskih kritikov.

Prek televizije do pozornosti Rona Howarda Leto pozneje se je preselil v New York, kjer je v nizkoproračunskem filmu He Knows You're Alone doživel svoj filmski prvenec. Po selitvi v mesto angelov je dve leti nastopal v seriji Bosom Buddies "Prvi dan, ko sem ga videl, sem vedel, da bo kmalu velika filmska zvezda," je o njem povedal eden od producentov serije. Kaj kmalu je mladi igralec pritegnil tudi pozornost režiserja Rona Howarda, ki ga je povabil k igri v filmu Morska deklica v New Yorku. Romantična komedija je leta 1984 postala velika uspešnica, s filmom Nothing in Common pa je dve leti pozneje Hanks dokazal tudi, da zmore veliko več kot le igro v komedijah.

Po nekaj filmskih propadih se mu je največja sreča nasmehnila s filmom Velik, s katerim se je uveljavil kot velik mlad hollywoodski talent. Tudi tej vlogi je sledil niz precej neuspešnih filmov, ki se je prekinil z uspešnico Turner in Hooch. Kot je nekoč izjavil sam, se je z začetkom devetdesetih končalo njegovo odkrivanje samega sebe, novo obdobje Philadelphia mu je leta 1994 prinesla prvega oskarja za glavno vlogo, ki ga je leto pozneje nadgradil še s kipcem za film svoje kariere, Forrest Gump.

"Wilson je boljše ime kot Adidas" Leto 1996 je prineslo njegov režiserski prvenec That Thing You Do! – v šestdeseta leta postavljeno komično dramo o pop rock zasedbi, ki ustvari velik hit, se odpravi na turnejo, potem pa zaradi trenj med člani tudi počasi zatone. Hanksov naslednji celovečerni režiserski podvig pa je, kot rečeno, romantična komedija Larry Crowne, ki jo boste kmalu lahko videli tudi v DKino na SiOL TV. V obeh svojih režiserskih delih je Hanks tudi igral.

Kot igralca ga je bilo v karieri mogoče videti še v vrsti raznolikih vlog, recimo v filmih Da Vincijeva šifra, Morilci stare gospe, Polarni vlak, Pot v pogubo, Reševanje vojaka Ryana, Terminal, Ujemi me, če me moreš, Zelena milja, Wilsonova vojna in navsezadnje tudi Brodolom, ki naj bi predstavljal enega najtežjih filmov njegove igralske poti.

"Vse se je začelo s pridobitvijo ogromno teže – imel sem namreč kakih dvajset kilogramov preveč," se spominja igralec, ki se je moral za prvo polovico filma Brodolom očitno porediti. "Počel nisem nič drugega, kot jedel. Telesna plat tega filma je bila izjemno naporna. Potem je namreč prišlo stradanje – mizerne porcije in puščanje brade v stilu Robinsona Crusoeja."

"No, pravzaprav je brada pomenila veliko svobode. Z njo sem bil videti slabo ne glede na to, kaj sem storil. Ko preboliš nesproščenost, začneš raziskovati, kaj vse ti ponuja."

Spodaj si lahko ogledate, kaj je igralec in režiser povedal o filmu Larry Crowne.