Planica
Peter Prevc
Sreda, 16. 3. 2016, 18.17
6 let, 6 mesecev
Že delo s Peterko je dalo slutiti, da športniki terjajo drugačen pristop
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Delo s Primožem Peterko je že zdavnaj dalo slutiti, da šolanje vrhunskih športnikov zahteva poseben pristop. So v Kranju našli zmagovalno formulo? Njihovi dijaki krojijo športni vrh.
19-letni Žiga Jelar je perspektivni skakalec Smučarskega kluba Triglav Kranj in član skakalne reprezentance B, ki je letos prvič okusil slast nastopanja na tekmi svetovnega pokala. Mladi Besničan je med drugim tudi aktualni ekipni državni prvak, ki so mu na najvišji stopnički zmagovalnega odra decembra lani v Kranju družbo delali vsi trije bratje Prevc. Na dan, ko smo ga obiskali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, je bil v šoli prvič po mesecu dni. Že dan pozneje je v Planici preizkušal letalnico. Kljub temu, da ima goro obveznosti, je v šoli (lahko) uspešen.
Poleg skokov, ki se jim je zapisal že pri petih letih, igra tudi harmoniko in dosega lepe rezultate v šoli. "Učim se zato, da se nekaj naučim in ne samo zato, ker je to neka formalnost, enako velja na treningih. Tako sem bil vzgojen. V šoli nam učitelji zaupajo, pa tudi sami moramo biti pošteni do sebe. To pomeni, da določene teste lahko pišemo na daljavo, s tem, da je od nas odvisno, ali bomo pri tem prepisovali ali ne, ali pa smo vprašani prek Skypa. Seveda teste pišemo tudi v šoli, tam pa se hitro vidi, kdo je lovil krajše konce."
V Gimnaziji Franceta Prešerna, ki ponuja ekonomsko in splošno gimnazijsko smer, je to mogoče, pravi profesorica matematike in pomočnica ravnateljice Tanja Ahčin, ki je pristojna tudi za usklajevanje dela z vrhunskimi športniki na šoli. Teh je približno 60 odstotkov vseh dijakov.
Da je število športnikov na tej barvno vpadljivi šoli, ki se je v zadnjem obdobju v medijih znašla zaradi begunske problematike, res zavidljivo, kaže že podatek, da je kar deset olimpijcev iz Sočija gulilo njihove šolske klopi, tako kot na primer celotna skakalna ekipa, ki je nastopila na zadnji tekmi letošnje novoletne turneje v Bischofshofnu.
Pomočnica ravnateljice Tanja Ahčin je na primeru Primoža Peterke ugotovila, da vrhunski športniki potrebujejo drugačen pristop.
Začelo se je že s Peterko
Izkušnje Ahčinove z vrhunskimi športniki segajo že v leto 2006, ko je šolo (takrat še na stari lokaciji) obiskoval takrat eden najbolj obleganih slovenskih športnikov, dvakratni dobitnik velikega kristalnega globusa Primož Peterka. "Že takrat se je izkazalo, da športniki potrebujejo prilagojen pristop in tudi individualno razlago. Samo tako lahko snov osvojijo pravočasno in temeljito," je to utemeljila Ahčinova.
Med slovenskimi olimpijci iz Sočija je bilo kar deset zdajšnjih ali nekdanjih dijakov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. Tudi Peter Prevc, Vesna Fabjan in Žan Košir.
Tesna navezava z Državnim panožnim nordijskim centrom
Prvi športni oddelek na Gimnaziji Franceta Prešerna so odprli v šolskem letu 2008/2009. Takrat je bil to prvi športni oddelek na strokovni gimnaziji.
Levji delež k temu je prispevala nekdanja, zdaj že upokojena ravnateljica Marija Simčič, ki je šolo povezala z Državnim panožnim nordijskim centrom ter tlakovala pot učiteljskemu zboru, ki se zaveda, da je pri delu s športniki treba biti z glavo in srcem pri stvari, poudarja Ahčinova.
Da sistem, kjer se dijaki lahko enakovredno posvečajo športu in šoli deluje, dokazuje tudi šolski center (Schigymnasium) v Stamsu v Avstriji, ki so si ga pred leti ogledali tudi kranjski profesorji, a so očitno tudi sami že iznašli zmagovalni recept, saj jih je kot uspešne prepoznala tudi nemška televizija ORF, ki je v Kranju posnela celo prispevek o njihovem delu in pristopu do dijakov.
Dijaki imajo na dosegu roke olimpijski bazen, atletski štadion, teniška igrišča, ledno dvorano, skakalni center, velodrom …
Recept za sinergijo: Dijakom moraš biti na voljo, jim prisluhniti in razumeti
"Delo z vrhunskimi športniki je zelo specifično, predvsem pa je pomembno to, da si dijakom stalno na voljo, da jim prisluhneš in jih skušaš razumeti.
Ne gre samo za to, da na primer obvladajo matematiko, ampak tudi za to, da znajo združevati vse, s čimer se ukvarjajo v življenju ter da se znajo znajti v nepričakovanih situacijah in se postaviti zase. Pri nas jim ponujamo prilagoditve, usklajevanje njihovih športnih in šolskih obveznosti, stavimo na individualni pristop, ne dajemo pa odpustkov," poudarja sogovornica.
Snov je še vedno treba predelati tako kot z ostalimi dijaki, so pa ti načini bolj fleksibilni. Dijaki s statusom so lahko vprašani prek Skypa, teste pišejo prek spleta, z učitelji lahko komunicirajo kadarkoli in kjerkoli. Pomagajo si z aplikacijo Viber, spletnimi klepetalnicami in podobno.
Dosegljivi 24 ur na dan
"Na spletu smo dosegljivi kadarkoli," pravi Ahčinova in doda: "Ne samo za učno snov, tudi za reševanje kriz, pogovor, pohvalo … Skratka, stavimo na celostni pristop, ki pa se kaže v zavedanju, da učitelji dijake spoštujemo in oni to cenijo, se ob tem počutijo varno in sprejeto ter so bolj motivirani za učenje."
Razredna klima dela čudeže
Ker so športniki veliko odsotni, je razredna klima še toliko bolj pomembna, poudarja Ahčinova, ki bo ravno o tej temi spregovorila na petkovi konferenci o kakovosti izobraževanja, kjer bo predstavila seminar z naslovom Razredno okolje pri spodbujanju odličnosti ali kaj lahko storijo sošolci in učitelji, kadar se jim zgodi Peter Prevc.
Spodbudna razredna klima je pomembna tudi za vrhunske športnike.
Sošolci so dragocen vir zabave in zapiskov
"Mislim, da smo profesorji in dijaki največji navijači naših športnikov. Da so dijaki naše šole ponosni na to, da jih poznajo in z njimi obiskujejo pouk, predvsem pa so ponosni na to, da jim lahko pomagajo in stojijo ob strani, ko zamujajo k uram pouka, ali pa so jim v oporo takrat, ko jim ne uspe doseči vrhunskih rezultatov," opisuje Ahčinova.
In enako velja za športnike. "Šola zanje ni samo prostor za učenje, ampak tudi prostor za druženje s sošolci. Pa tudi če so tam le nekaj ur na vsake toliko časa. Ravno pred dnevi se spomnim Domna Prevca, ki je bil pri pouku samo prvi dve šolski uri, nato je odhitel na pomerjanje dresa, po treh, štirih urah pa sem ga znova srečala v šoli na treningu," se spominja profesorica matematike.
Sošolci so tudi dragocen vir zapiskov. Tako je vedno bilo in, kot kaže, vedno bo. Le da je danes vse precej bolj preprosto, opisuje Ahčinova. Sošolci snov lahko preprosto fotografirajo in sošolcu posredujejo po elektronski pošti. Prepisovanje in kopiranje je bolj kot ne stvar preteklosti.
Kaj pomeni biti dijak športnega oddelka Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju? To, da boš imel največ 21 sošolcev, da boš ustno izpraševanje opravljal tudi prek Skypa, da boš teste reševal tudi na daljavo prek elektronske pošte, učitelja pa boš lahko poklical praktično vsak trenutek, z njim klepetal po Viberju in mu poslal sporočilo SMS.
Pomoč pedagoških in športnih koordinatorjev
Poleg razrednika in učiteljev za usklajevanje na šoli skrbijo trije koordinatorji: pedagoški (nekdanji skakalec, danes pa profesor georgrafije in sodnik Sašo Komovec), ki skrbi za usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, in dva športna, ki usklajujeta dejavnosti na športnem področju in sodelujeta s trenerji ter pripravljata individualizirane ure športne vzgoje za posamezne dijake. Dijakom športnih oddelkov omogočajo tudi sodelovanje s fizioterapevtom in psihologom.
"Športna kariera se lahko hitro konča, znanja pa jim ne bo vzel nihče," poudarja Ahčinova.
Cilj? Opravljena matura in tlakovana pot do fakultete
Cilj učiteljskega zbora je, da njihovi dijaki opravijo maturo in se vpišejo na fakulteto.
"Mislim, da se dijaki zavedajo, da jim poškodbe lahko hitro skrajšajo kariero in prav je, da imajo to v mislih. Marsikdo ima sicer odprto tudi marsikatero drugo možnost, a znanje je tisto, česar jim ne more vzeti nihče," pravi Ahčinova.
Navijaške odprave dijakov v Kranju niso nobena redkost. Navijali so že v Bischofshofnu, ...
Skrivnost je v razporeditvi časa
Na podlagi dolgoletnih izkušenj opaža, da šolski uspeh športnika in njegov športni rezultat zlahka postavimo na skupni imenovalec. Recept za to je kakovostna razporeditev časa.
"Dijaki se zavedajo, da le sistematično delo daje rezultate. Garajo v šoli in garajo na treningih, tega so vajeni. To so ljudje, ki ne poznajo polovičarstva, zato lahko rečemo, da so dobri dijaki pogosto tudi dobri športniki. Ker ne obupajo in ker niso hitro zadovoljni. Vsi pa vemo, da se je za uspeh v vrhunskem športu treba boriti kot pravi lev," pravi sogovornica.
Kot izstopajoč primer dijakov, ki so imeli posebno skrb za šolo, brez oklevanja izpostavi Domna in Petra Prevca, med starejšimi generacijami, ko še ni bilo športnega oddelka v pravem pomenu besede, pa smučarsko tekačico Vesno Fabjan in deskarja Žana Koširja.
"Seveda pa so primeri različni. Nekaterim šola zadiši že v prvem letniku, drugim šele pozneje."
... svojo podporo pa bodo izkazovali tudi v Planici.
Navijali bodo tudi v Planici
Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna svojo pripadnost sošolcem večkrat izkazujejo tudi na terenu. V popolni navijaški opravi.
Tako so si recimo ogledali zadnjo tekmo novoletne skakalne turneje v Bischofshofnu, kjer so, zanimivo, v dresu Slovenije nastopili "samo" dijaki Gimnazije FP Kranj, še več pa se jih bo v prihodnjih dneh odpravilo v Planico, kjer se obeta pravi športni praznik.
