Torek, 26. 9. 2017, 18.24
6 let, 6 mesecev
Načrti dobitnika dveh olimpijskih medalj in treh kristalnih globusov
Žan Košir bo čakal na svoj val #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Žan Košir, ki je aprila letos vstopil v kristusova leta, se bo letošnje sezone lotil drugače kot prejšnjih. Bolj sproščeno, z manj (samo)nalaganja bremen na svoja pleča. Poškodba in bolečine so še vedno prisotne, a verjame, da zaradi specifike športa, lahko kljub temu še vedno pokaže, kaj zna. Olimpijske igre v Južni Koreji ostajajo cilj, a še prej bo treba skozi sito kvalifikacij.
Že na prvi pogled se zdi tržiški mojster na snežni deski, ki letošnje poletje s plakatov vabi na obisk tržiške krajine, precej bolj sproščen kot prejšnja leta. To deloma priznava tudi sam, saj da se je znebil neprestanega razmišljanja o učinkovitosti v zimski sezoni. Tako kot za večino vrhunskih zimskih športnikov bo tudi zanj vrhunec sezone nastop na olimpijskih igrah v Južni Koreji.
O medalji, ki bi zaokrožila njegovo zbirko, kjer sta zdaj dve - srebro in bron iz Sočija, ne govori, se pa usmerja na nastop na igrah. Verjame, da se lahko kljub poškodbi hrbta, ki je zdaj že del vsakdana, pokaže v najlepši luči. "Moj šport je specifičen. Pelje me deska in to še vedno zmorem," poudarja. S Koširjem smo se se pogovarjali ob robu Triglav teka na Brdu pri Kranju, kamor je kot ambasador dogodka pripotoval neposredno s počitnic na indonezijskem otoku Bali.
"Težave ostajajo podobne kot prej, a jih skušam odmisliti."
Letošnje poletje delujete izredno sproščeno.
Razbremenil sem se tega, da bi svoje misli vse dneve namenjal razmišljanju o tem, ali bom pozimi zmagal tekmo in bil posledično ves čas živčno obremenjen, kadar se zjutraj ne zbudim spočit ali kadar v fitnesu ne dvignem teže, ki sem si jo zamislil. Sem bil pa za razliko zadnjih dveh poletij, letos fizično precej bolj aktiven.
Ker vam je telo to spet dopuščalo?
Morda zato, ker sem miselno prerasel stalno razmišljanje o mojih zdravstvenih težavah. Ali me bo, če se bom lotil kajtanja, stisnilo v križu, in podobno. Težave ostajajo podobne, kot so bile, a jih skušam odmisliti.
Košir je tudi ambasador in promotor tržiškega turizma. Foto: facebook.com/VisitTrzic.
Bolj se posvečam mehkim zadevam, kot so športi na vodi, sem se pa občasno izpostavljal tudi večjim naporom.
Moj cilj v letošnji sezoni ostaja enak, kot je bil – to je nastop na olimpijskih igrah - in če mi ga bo uspelo izpolniti, bo super. Delno mi je to sicer uspelo, a za uvrstitev v ekipo moram še vedno zbrati določeno število točk in osvojiti določeno mesto na svetovni lestvici, kjer sem, roko na srce, padel dokaj nizko. Če hočem, da mi to uspe, bom seveda moral nekaj pokazati.
Septembrski užitki na ledeniku Mölltaler:
Pred kratkim ste se vrnili s počitnic na Baliju … je šlo zgolj užitek ali tudi delo?
Oboje. Pripravil sem si tudi že načrt. Če mi uspe izpolniti pogoje, ki sem jih omenjal, se pred olimpijskimi igrami nameravam vrniti na Bali, že zdaj vem, kje bom obiskoval fitnes in kje bom prebival, to leži v istem časovnem pasu kot Južna Koreja, kjer bom v simboličnem pomenu čakal svoj val.
Tega razmišljanja sem se naučil od domačinov - nisem se sicer poduhovljen ali kaj podobnega –, pa vendar. Opazoval sem deskarje, ki čakajo na svoj val. Niso tempirani na čas, ampak njihovo deskanje temelji na občutkih, podobno je tudi pri deskanju.
Čutim, da je samozavest mogoče pridobiti tudi drugače kot samo s fizičnimi pripravami, predvsem s psihično pripravo. S tem se včasih nisem ukvarjal, ker tega nisem potreboval, zdaj pa mi bo to prišlo prav.
Mislite, da se da tudi brez najvišjih rezultatov "nabildati" samozavest do te zadostne mere?
Ne vem, upam pa. Velika tekmovanja so brez dvoma eno samo psihološko bildanje. Dogaja se, da tam tudi eksoti dobivajo medalje. Kaj pa vem, morda sem bil v Sočiju eksot tudi sam.
Gre samo zato, da čutim, da na olimpijskih igrah lahko še vedno nekaj pokažem in res ne vem, zakaj bi se temu odpovedal.
Še vedno velja, da bo na sporedu samo ena deskarska disciplina? V Sočiju sta bila na sporedu tako paralelni slalom kot tudi veleslalom.
Tega ne vem, nisem na tekočem. Zame to ničesar ne spremeni. Tudi na drugih olimpijskih igrah je bila na sporedu samo ena disciplina, le v Sočiju so naredili izjemo, ker so čutili, da imajo med ruskimi deskarji priložnost za odličje (Američan z ruskim potnim listom Vic Wild je zmagal v obeh disciplinah, op. a.).
Žan Košir se je leta 2014 iz Sočija vrnil z dvema olimpijskima medaljama. Lahko zbirko dopolni na olimpijskih igrah v Južni Koreji februarja prihodnje leto?
So bolečine še vedno prisotne?
So, jih pa težko opišem. Verjamem, da v mojem športu niti niso odločilnega pomena. Tudi s poškodbo se da narediti rezultat.
Samo poglejte na primer kolesarstvo. Tam je na primer s poškodbo ključnice še vedno mogoče zmagati na etapi, medtem ko pri tekaškem maratonu to verjetno ni izvedljivo.
Zdaj bi to preslikal na deskanje. Moj šport pomeni deskanje navzdol in ne navkreber, ni mi treba nikogar boksati ali kaj podobnega. To me rešuje. Če se zapeljem na mehko, to zmorem, zato ker me pelje deska.
Na Rogli, kjer je januarja dosegel tretje mesto, v kvalifikacijah pa celo zmagal, je takole odhitel k svojim navijačem.
Lani ste nastopili zgolj na eni tekmi svetovnega pokala, na Rogli, kjer se ste na presenečenje in veselje marsikoga zavihteli na zmagovalni oder. Tekma je januarja, torej pred olimpijskimi igrami. Kako pomembna bo za vas?
Rogla je posebna zato, ker je domača tekma in ker tamkajšnjo progo poznam do obisti. Vizualizacija je zato lažja.
Težko rečem, kako bo letos, kako se bo odvijala sezona. Vprašanje je, če bom sploh nastopil na prvi tekmi. Bom pa seveda moral prej ko slej. Doseči moram zadostno število točk, te pa so se začele seštevati že lansko sezono …
Ste v stiku z zvezo?
Da, ravno pred kratkim smo se srečali. Razložil sem jim, da sem se na Bali odpravil zelo taktično. Da sem se lotil poletnih priprav v istem časovnem pasu, kot bodo olimpijske igre, kjer sem se med drugim navadil tudi na njihovo prehrano (smeh, op. a.), medtem ko so preostali na pripravah na Novi Zelandiji.
