Valenčič: Novo točkovanje ni pošteno

Pri štiriintridesetih letih in dobrem desetletju in pol v svetovnem pokalu za Mitjo Valenčiča zgolj uvrstitev v finale SP ne more biti in kajpak tudi ni cilj. Izkušeni gorenjski slalomski specialist sicer po svoji stari navadi ne želi prav veliko govoriti o konkretnih uvrstitvah in ciljih, vseeno pa se zaveda, da mu izhodišče in tekmovalni staž nalagata nadgradnjo dozdajšnjih dosežkov. Pred nedeljsko tekmo v Leviju je dobro razpoložen, čeprav mu je vreme krojilo načrt zadnjih priprav. A glavnino dela je opravil v poletnih mesecih, zato pred štartom potrebuje le še "dril" za pravi občutek. "Moje pripravljalno obdobje je bilo uspešno. Začelo se je sicer z nekoliko predolgim smučarskim premorom. Sem pa vse nadoknadil v Argentini, kjer so bili pogoji res vrhunski. Več težav smo imeli nato ob vrnitvi v Evropo, a smo se nekako znašli. Če potegnem črto, bi lahko priprave ocenil za dobre, čeprav sem predvsem v zadnjem obdobju pogrešal trening na progi, pripravljeni z vodo. Po drugi strani pa ne morem mimo odličnega zdravstvenega stanja. Dobro se še spominjam vseh težav, zato lahko trenutno stanje še toliko bolj cenim. Izpustil nisem niti enega samega treninga, čutim pa tudi ustrezno kondicijsko pripravljenost," pred finsko preizkušnjo razmišlja Valenčič in v isti sapi poudarja, da si lahko velik del zaslug za treninge brez večjih bolečin lasti fizioterapevtka Eva-Maria Gächer, s katero v zadnjih letih uspešno sodeluje.

Najstarejši član slovenske reprezentance med novinarji slovi kot izjemno ustrežljiv, a v izjavah tudi zelo previden sogovornik. Najkrajši odgovori so kot po pravilu povezani s pričakovanji, redkobesednost pa je pred prvo tekmo še toliko bolj izrazita. "Človek pol leta trenira na vso moč, a vseeno ne ve, kam spada. Zanimivo, mar ne? No, verjetno pa nisem edini s tovrstnimi občutki. Tavam, tavamo … Ne skrivam, dobrodošli bi bili treningi s primerjavami. Druge reprezentance nam tokrat niso dopuščale prav veliko treningov z urami. Občutek je sicer dober, negotovost pa klasična. A kmalu bo jasno, kakšna je slika. Osebno bom zadovoljen, če bom nadaljeval lanskoletno zgodbo," pravi štirinajsti slalomist svetovnega pokala, ki je večinoma vadil z rojaki, za katere v šali pravi, da po pomladitvi ekipe še ne pozna vseh, nekaj treningov pa je opravil tudi s Švedi.

V novi zimi Valenčiča, ki je pred leti opustil svojo drugo disciplino in se na tekmah posvetil le slalomu, čaka osem preizkušenj v rednem delu sezone in pričakovani finalni nastop. Vseeno pa se utegne zgoditi, da bo vknjižil nekaj več tekem svetovnega pokala. Če bi namreč do novega leta napredoval za vsaj dve mesti (pred njim sta z majhno prednostjo Steve Missillier in Giuliano Razzoli), bi si namreč priboril pravico nastopa še na paralelni tekmi v Münchnu. Na obeh mestnih tekmah (drugo bo gostila Moskva) bo namreč nastopila le dvanajsterica slalomistov in ob tem še kvartet iz skupnega seštevka. "Mito" pravi, da si s tem pretirano ne beli glave, bolj pa mu gre v nos sklep o podeljevanju slalomskih točk na tovrstnih spektaklih. "Novo točkovanje ni pošteno. Nič nimam proti paralelnim tekmam, moti pa me, da se na teh tekmah delijo točke svetovnega pokala. Ob zgolj dvanajstih slalomistih na tekmi ni pošteno, da se na takšen način oblikuje slalomski seštevek svetovnega pokala. Vesel pa sem, da tekmi v Münchnu in Moskvi ne bosta šteli za štartno listo," pravi najboljši slovenski slalomist, ki je lani sezono začel z vrhunskim petim mestom v Beaver Creeku, v nadaljevanju sezone pa kljub marljivemu zbiranju točk zaman čakal na zgodovinski skok na stopničke. Na slednjega slovenski slalomisti, ki so bili v dveh zlatih obdobjih pravi strah in trepet svetovnega pokala, zdaj pa pravi osamelci, čakajo že več kot desetletje. Še precej daljšo brado pa ima zadnja zmaga, saj bo od korejskega podviga Mitje Kunca februarja minulo že nesrečnih trinajst let. Valenčič je bil na omenjeni tekmi petnajsti in drugi med kar osmimi Slovenci na štartu.