Torek, 5. 2. 2019, 3.01
5 let, 3 mesece
Tim Mastnak, svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu
"Če se zdaj ne bomo veselili, kdaj sploh?" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,55
Tim Mastak je na svetovnem prvenstvu v Park Cityju dosegel uspeh kariere - 2. mesto v paralelnem veleslalomu.
Tim Mastnak je z drugim mestom v paralelnem veleslalomu včeraj dosegel največji uspeh kariere, a razen piva ali dveh v družbi prijateljev, ki so zanj prepotovali na tisoče kilometrov, ne bo grešil. Danes je nov dan in nova priložnost za novo odličje. "Zakaj ne bi unovčil dobre forme?" se sprašuje.
Če se sezona že danes konča, bo za Tima Mastnaka najuspešnejša. Vanjo je vstopil z zmago na uvodni tekmi sezone, paralelnem veleslalomu v Carezzi, in kronal z včerajšnjim drugim mestom na veleslalomski tekmi svetovnega prvenstva v ameriškem Park Cityju.
Srebrna snežinka (na svetovnih prvenstvih pod okriljem Mednarodne smučarske zveze najboljšim trem podeljujejo medalje v obliki snežink) bo odslej na častnem mestu, seveda pa Mastnak ne izključuje možnosti, da bi se ji danes, ko je na sporedu slalom, pridružila še ena.
Z 28-letnim Celjanom, ki je rojstni dan praznoval v ZDA, tik pred začetkom prvenstva, osebni praznik pa sta z očetom Robertom, ki je tudi njegov trener, proslavila na tipični ameriški večerji, smo se pogovarjali okrog poldruge ure po srednjeevropskem času, ko je z navijači praznoval svoj do zdaj največji uspeh kariere. A zgolj na hitro in na kratko opozarja, jutri (no, že danes), je nov dan, nova tekma in nov lov na odličja.
Mastnak v družbi Žana Koširja, petega na veleslalomski preizkušnji.
Trener slovenskih skakalcev Gorazd Bertoncelj je Timiju Zajcu ob zmagi na letalnici v Oberstdorfu predlagal, naj izklopi telefon, češ da vsak uspeh prinese dodaten stres. Kako je z vašim telefonom? Zvoni in utripa neprestano?
Res je, neprestano utripa. Kar ne uspe mi prebirati vseh čestitk in odgovarjati na sporočila (smeh, op. p.).
Za klišejsko, pa vendar obvezno vprašanje, kako je biti svetovni podprvak, je nemara še prezgodaj?
Res je nekoliko prezgodaj, počakajmo, da se vrnem domov. Zdaj se moram zbrati in jutri še enkrat odpeljati dobre vožnje.
Sprehodiva se skozi celotno tekmo. Najprej drugo mesto v kvalifikacijah, nato suvereno napredovanje v izločilnih bojih mimo Nemca Eliasa Huberja, Avstrijca Lukasa Mathiesa in še enega Nemca Stefana Baumaistra. Ste, ko ste videli, kdo vam stoji nasproti, vedeli, da bo naloga težka ali da bo obvladljiva? Kar nekaj favoritov, tudi trenutno vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Benjamin Karl, olimpijski prvak iz Pjongčanga Nevin Galmarini, Roland Fischnaller in Rok Marguč, tretji na Rogli, so namreč obtičali v kvalifikacijah.
Vedel sem, da bo naloga težka, vsak, ki se mu uspe prebiti v finale, je tisti dan zelo dobro razpoložen in vsak lahko pripravi presenečenje. Na štart vsake vožnje sem se podal enako zbran in osredotočen. Ni enostavno in ni lahkega tekmeca.
Kako suvereno ste se podali na štart finalne vožnje? Pravijo, da se finale ne igra ali tekmuje, ampak da se zmaguje.
Seveda sem si tudi jaz želel zmage. Vedel sem, da sem najmanj drugi, ampak sem si seveda želel več. Na žalost sem v finalu vozil po rdeči progi, ki je bila nekoliko slabše od modre (vse stopnje izločilnih bojev do finala je odpeljal na modri progi, op. p.). Zamislil sem si taktiko, ki pa se mi ni najbolje izšla. Zaradi slabe vidljivosti sem spregledal luknje na progi, vzelo mi je desko in na žalost sem končal v snegu.
V finalni vožnji, kjer je lovil zlato odličje, je odstopil že pri tretjih vratih.
Snemalci v cilju so se pogosto ustavili na skupini vaših navijačev, ki so vihrali s slovenskimi zastavami in maskami z vašim obrazom. Dobila sem občutek, kot da imate najmočnejšo navijaško podporo na prizorišču. Koliko ljudi je zaradi vas pripotovalo v ZDA?
(Smeh, op. p.) Mislim, da nas je v gostišču, kjer proslavljamo, približno 15, in je kar zabavno. Sicer pa se jih je slišalo vse do štarta. Res so bili glasni. Tukaj je vsa moja družina in moji najboljši prijatelji, v Park City pa so pripotovali tudi moji daljni sorodniki, ki živijo v ZDA. Zelo sem jih hvaležen, da so kljub mrazu in slabemu vremenu stali v cilju in me podpirali. To je velik privilegij.
Kaj bo največji greh, ki si ga boste na današnjem druženju z navijači upali zagrešiti?
Morda bom spil kakšno pivo s prijatelji. To je najmanj, kar lahko storim zanje, potem ko so zame prepotovali pol sveta. Sicer pa, če ne bi danes proslavljal, potem pa res ne vem, kdaj bi. To so dogodki, ki se ti morda zgodijo samo enkrat v življenju … Čeprav si želim, da bi se še kdaj ponovili.
Mastnaka je bodrila ena najglasnejših navijaških skupin.
Kam ste shranili medaljo?
Nosim jo okrog vratu. Predvsem zaradi prijateljev, ki so tukaj (smeh, op. p.)
Jutri je na sporedu še paralelni slalom. Letos ste bili v slalomu najvišje na 17. mestu v Bad Gasteinu. Kaj pričakujete?
Samozavest je na dokaj visoki ravni. Upravičeno, v ZDA sem tudi slalom dokaj dobro treniral, tako da … Res je sicer, da je veleslalom moja paradna disciplina, ampak zakaj ne bi še jutri unovčil dobre forme? Obeta se še ena težka tekma, močno sneži, tako da bo proga zelo zahtevna. Bomo videli …
Na štartu bodo trije Slovenci, poleg Mastnaka še Gloria Kotnik in Žan Košir, medtem ko je Rok Marguč zaradi poškodbe (na prvi kvalifikacijski vožnji paralelnega veleslaloma si je zlomil eno od kosti v dlani - dlančnico) že končal tekmovanje.
