Smučanje je "zapečeno" v slovenski DNK

Potem ko je deloval pri Olimpijskem komiteju Slovenije in podjetju SRC, je Jožko Križan, po izobrazbi sicer družboslovni informatik, pred letom in pol okrepil Smučarsko zvezo Slovenije in sprva deloval kot odgovorna oseba za marketing alpskega dela. Pred trinajstimi meseci pa je postal že peti direktor SZS v dobrih petih letih. Po več kot desetletni direktorski vladavini Jara Kalana so se namreč na tem položaju v zadnjih letih zvrstili Matija Vojsk, Barbara Kürner Čad in Jurij Žurej.

V Söldnu se je začela nova zimsko-športa sezona. Ste jo pričakali s kakšno posebno željo?
Želimo nadgradnjo in čim več takšnih dni, kakršen je bil 30. januar 2016, ko je kar sedem Slovencev stopilo na stopničke tekem svetovnega pokala.

Tina Maze, ki je prav v Söldnu naznanila konec kariere, je pravzaprav nehala nastopati še pred vašim ustoličenjem. Ste jo uspeli spoznati?
Spoznal sem je v toliko, da jo lahko označim za izjemno osebo.

Ste se res z njo pogovarjali tudi o morebitnem sodelovanju?
Z njo sem imel pred tedni daljši pogovor. Predstavila mi je svojo vizijo in ideje o morebitni vključenosti v slovensko smučanje. Jaz sem ji na drugi strani predstavil naš pogled in zmožnosti Smučarske zveze Slovenije. Pogovor je bil konstruktiven in prijeten, ideje pa v realnih okvirih. Vrata sva si pustila odprta. Navsezadnje je šele v četrtek razkrila svoje načrte. Smučarska zveza bo na tej ravni aktivna, ne pa vsiljiva.

Je bila v preteklosti komunikacijo z njo preskromna?
Zgodovina nastanka Tinine ekipe je znana. Začutil sem, da Tina na SZS uživa izjemno visoko mero spoštovanja. Morda je tudi zaradi tega občasno zmanjkalo poguma za stike. Pomembno pa je, da zveza ohranja stik z nekdanjimi vrhunskimi tekmovalci. Kot direktorja me veseli, da športniki v zvezi vidijo partnerja, s katerim bi lahko sodelovali.

Kot rečeno, Tina je izjemna športnica in izjemna oseba. Da bi to izjemnost prenesli tudi v delovanje zveze, je seveda predhodno treba zagotoviti ustrezen kontekst. Del svoje vrhunskosti lahko zanesljivo prenese na nove tekmovalne rodove. Poleg tega je že sama po sebi ambasadorka smučanja in tržno zelo zanimiva oseba. Veliko vrat ima odprtih tudi v tujini. Odločitev o tem, na katero pot se bo podala, je seveda njena.

Nas sodelovanje seveda zanima. Že zdaj, kolikor nam okoliščine to omogočajo, sodelujemo z Andreo Massijem. To sodelovanje označujem za pozitivno, saj ustvarja napredek.

"Nerad nastopam v javnosti. To je celo prvi večji intervju."

Že ob njenem prvem umiku se proračun Smučarske zveze Slovenije ni kaj prida znižal. Tudi pred novo sezono vztrajate pri desetih milijonih evrov?
Ostajamo na tej ravni. Pripravljamo pa nove proizvode in kampanje, s katerimi bomo skušali to letvico še nekoliko dvigniti. Lep primer je album s sličicami Junaki zime. Pripravljamo poseben paket za obrtnike in navijače smučarskih skakalk in skakalcev. Podobnih akcij, s katerimi skrbimo za pozitivno komunikacijo in skušamo okrepiti proračun za program predvsem mlajših selekcij, bo še kar nekaj.

Je to tudi odgovor na zmanjševanje državni sredstev?
Novice o nižanju državnih prilivov nas ne presenečajo več. Za mnoge je to nižanje nelogično in nerazumljivo, saj vemo, kako pomemben je za našo državo šport. Zimski še posebej. Zdaj smo na ravni, ko sami zagotovimo kar 83 odstotkov proračuna. Sistemskega denarja je le še 17 odstotkov. Zavedamo se, da moramo krepiti svoje aktivnosti, če ne želimo, da nam skromnejši državni prilivi zamajejo zvezo.

Še naprej se bomo bojevali za državna sredstva, a cilj je, da bi se povečali predvsem prihodki od lastnih aktivnosti. Ukvarjamo se z vsebinami, ki jih ima SZS veliko. Nekatere so do zdaj spale in to premikamo. Veseli me, da to čutijo tudi športniki.

Peter Prevc mu je v zahvalu letos podaril repliko zlatega orla.

Minilo so časi, ko je bil za denar sponzorjev dovolj zgolj telefonski klic. Zdi se, da bo kmalu preživeto tudi zgolj klasično oglaševanje z našitki na dresih in kapah. Kaj danes želijo pokrovitelji? Kaj lahko nudi SZS?
Preteklost niso le sponzorstva z našitki, poslavljamo se tudi od od časa, ko se je govorilo, da je sponzorstvo treba aktivirati – aktivacija sponzorstva je zdaj že skoraj samoumevna. Prihajamo v čas, ko moramo potencialnemu partnerju ponuditi koncepte s prodajnimi modeli.

Pomembne so vsebine, na katere lahko sponzorji vežejo svoje tržno komunikacijske in prodajne aktivnosti. Tudi zgolj obrazi športnikov niso več dovolj. Na SZS razumemo sponzorstvo kot "vsebinsko sponzorstvo", katerega glavni namen je, da postane ustvarjalec komunikacijskih in prodajnih aktivnosti sponzorja in živi s podjetjem, postane celo njegovo jedro v nekem pogledu. Sponzorske vsebine naj bodo tiste, na katerih temeljijo aktivnosti podjetja. Ko podjetje vplete sponzorstvo v različne veje lastnega delovanja, takrat je učinek največji.

Pri snovanju projektov posebno pozornost namenjamo navijačem, ki so ne nazadnje izredno pomemben člen pri gradnji vrednosti športa. Z njimi želimo še okrepiti odnos in pripraviti take vsebine, ki jih bodo zabavale, še bolj povezale s športniki in tudi spodbudile k ukvarjanju s smučarskimi športi. V takem stanju jih lažje nagovorijo tudi naši sponzorji. S tem pristopom povezujemo športnike, sponzorje in navijače. Lep primer je že omenjeni album, ki je nosilec vsebin, in omogoča številne možnosti za sponzorske aktivacije.

Kako natančno pa pokrovitelji merijo učinke sponzorstva?
Eni bolj, drugi manj. Ciljno usmerjeni sponzorji želijo imeti tudi merljive rezultate. Določena skupina sponzorjev pa sodelovanje še vedno vrednoti predvsem v pojavnosti. Delež ciljno usmerjenih narašča, kar je dobro za tako za sponzorje kot SZS.

Januarja se je v Mariboru (na fotografiji v družbi Tomija Trbovca, predstavnika za stike z javnostmi SZS) veselil stopničk Ane Drev. Prihodnje leto bo tam spremljal konec kariere Tine Maze.

Čeprav je koncept družbene odgovornosti prav tako že preteklost, pa na vaših dresih prevladujejo domača podjetja. Kaj pa pogled čez mejo?
Slovenija je kljub majhnosti trga lahko zanimiva za tuja podjetja. Nekaj tujih podjetij že uspešno sodeluje s SZS. Lahko pa potrdim večji obseg aktivnosti na tem področju, vendar za zdaj ne morem biti konkretnejši. Verjamem, da bomo ob nadaljnjem dobrem delu to dokazali tudi z vstopom še kakšnega novega tujega podjetja v naš sistem.

Res pa je, da do sodelovanja ne pride čez noč. Ocenjujem, da traja prodajni cikel, torej od prvega sestanka do morebitnega sklenjenega posla, eno leto ali več. Pri tem so pomembne tudi aktivnosti v času pred sodelovanjem. Eden izmed sponzorjev se je po prvem sestanku med samo sezono prepričal, kako delamo, kakšni so naši rezultati, ki so predpogoj za vse, in predvsem tudi, da nismo organizacija s pretresi.

Verjetno je pomembna tudi javna podoba. "Afera Koreja", direktorske zamenjave, javno pranje umazanega perila … V preteklosti je imela SZS dokaj negativno konotacijo.
Kot zunanji opazovalci brez pravih informacij si lahko hitro ustvarimo napačno sliko. Morda sem tudi jaz pred leti v SZS videl neizkoriščen potencial. Tudi Špela Pretnar kot zadnja novinka pri SZS je bila sprva presenečena nad številnimi aktivnostmi, ki jih kot zunanja opazovalka ni videla.

Morda je zveza v preteklosti v medijih res pogosto gostovala predvsem na račun določenih kadrovskih menjav, domnevnih zdrah … A dejstvo je, da je bilo treba na zvezi v preteklem obdobju marsikaj urediti, tudi "počistiti". Ob tem gre zahvala predhodnikom, ki so poskrbeli za dobre temelje za bolj mirno delo.

Ne bom rekel, da znotraj SZS tudi zdaj ni trenj. So, a jih rešujemo za zaprtimi vrati. Osredotočeni smo na delo in vsebino.

Očitek, ki je letel na SZS, je bil, da se bolj kot športniki ukvarja sama s seboj.
Prav je, da so v ospredju tekmovalci in programi. Smučanje je zapečeno v slovenski DNK. Ne le smučanje, temveč celotna družina zimskih športov. Slovenski javnosti lahko v športnem in komunikacijskem smislu ponudimo zares veliko in to je usmeritev, ki ji sledimo z vsemi projekti. Želimo, da se športniki dejansko počutijo kot junaki zime.

Zimska sezona se je ta teden začela v Söldnu, končala pa se bo marca v Planici.

V pogovoru o denarju in zvezi se kajpak ne moremo izogniti dolgovom. Ob sprejetju sanacijskega programa leta 2014 je SZS prek kratkoročnih in dolgoročnih kreditov ter terjatev bremenil dolg v višini treh milijonov evrov. Minili sta dve leti …
Sanacijski program, ki je začrtan do leta 2022, se izvaja. Še več, pri določenih panogah nam uspeva celo nekoliko predčasno krpati vrzeli. Ob tem je zelo pomembno, da smo preteklo sezono končali brez dodatnih primanjkljajev. Naš cilj je ohraniti ta trend. Pred nami sta dve zelo pomembni sezoni. Če bomo uspešni, bomo morda na zeleno vejo priplezali še pred letom 2022.

Kako daleč ste s plačevanjem starih grehov?
Ponavljam, da se skušamo držati sanacijskega načrta. Trenutno dolgo znaša približno 1,6 milijona evrov. Res pa je, da stalno nihamo med likvidnostno težjimi in nekoliko lažjimi meseci.

Javna skrivnost je, da so panoge v preteklosti pogosto krepko presegale proračune. Se je pravilo "porabi, koliko imaš na voljo" zdaj dokončno uveljavilo?
Pravilo je res preprosto. Priznam pa, da je včasih mamljivo reči, da športni cilj pretehta nad finančno zmožnostjo. Vseeno se omenjenega načela skušamo držati. Če pa kdo že izpostavi nujno potrebo po dodatnih sredstvih, ki presegajo proračun, uveljavimo sistem medpanožne pomoči. Ne porabljamo, če nimamo.

V kolikšni meri vam sezona z evforijo okrog Petra Prevca olajšuje delo na finančni ravni?
Denar sam po sebi zaradi tega ne leti v našo blagajno. Vsekakor pa je to dobra podlaga. Zaradi takšnih sezon lažje postavljamo projekte in jih ponujamo trgu. Gre tudi za dolgoročno delo, zato bodo določeni rezultati vidni šele čez kakšno leto. Ob tem se ne želimo omejiti le na eno panogo. Ko je namreč ena panoga, v tem primeru skoki, v rezultatskem vzponu, želimo, da ima od tega kaj celotna zveza.

S predhodnikom na direktorskem položaju Jurijem Žurejem ostaja v dobrih odnosih. Foto: Sportida

Vaš predhodnih Jurij Žurej je med drugim nase opozoril s čustvenim zapisom na Facebooku, kjer se je obregnil ob cukanje za rokav za brezplačne vstopnice za planiške tekme svetovnega pokala. Kako vroč je pred Planico vaš telefon?
Lani je prišlo do zanimivega zasuka. Res je, telefon je pogosto zvonil, a velika večina je spraševala, kje je mogoče kupiti vstopnice. Zelo malo je bilo tistih, ki so želeli do brezplačne vstopnice. Ta zasuk kaže na dozorevanje vseh nas tudi na tem področju. Verjamem, da bo tako tudi to zimo.

Prav v Planici stoji mogočen nordijski center, ki se ga ne bi branile niti svetovne velesile. Svojo pripravljalno bazo imajo tudi biatlonci. "Brezdomci" so le alpski smučarji. Je poligon na enem od smučišč utopija?
Slovenski šport je v zadnjih letih dobil veliko nove infrastrukture. To se že pozna tudi pri rezultatih in priljubljenosti. Tega smo lahko veseli, a se po drugi strani s tem ne moremo zadovoljiti. Na tej ravni so smučarji res najbolj "bosi".

Smučarski poligon je cilj. Morda razmere v državi temu niso najbolj naklonjene, a o tem resno razmišljamo. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč. Čutim voljo. Kaj več bi o tem težko povedal, saj se mora najprej izjasniti stroka.