Petek, 24. 3. 2017, 13.07
7 let, 1 mesec
Nekdanji skakalec in trener Danilo Pudgar #spomini
"Škoda, da nimam 19 let in da ne skačem v zdajšnjem času"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,63
"Danes so skoki bolj varni, lažje se leti dlje in skakalci so večji gospodje, kot smo bili mi, ki smo pred tekmo štanfali progo," ugotavlja Danilo Pudgar, ki je svojo mladost preživel na smučarskih skakalnicah. Najprej kot tekmovalec, nato kot trener jugoslovanske reprezentance, ki se je z olimpijskih iger v Calgaryju vrnila z dvema olimpijskima medaljama.
Pudgar tudi pri 65 letih ohranja športen način življenja. Ukvarja se s kolesarstvom, gorskim tekom, teče tudi maratone.
Danilo Pudgar prihaja iz športno nadarjene družine iz Črne na Koroškem. Tudi njegov starejši brat Drago je bil smučarski skakalec.
65-letni Korošec, ki si je v Vipavi ustvaril dom in družino, je nekdanji smučar skakalec, trener jugoslovanske skakalne vrste, ki je na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojila dve olimpijski medalji, trener kanadske reprezentance in slovenskih kombinatorcev.
Danes dela kot profesor športne vzgoje na Srednji šoli Veno Pilon v Ajdovščini - z njimi je včerajšnji dan preživel v Planici -, tekmuje v gorskih tekih in se udeležuje tekmovanj v maratonu.
Njegov osebni skakalni rekord znaša 145 metrov, dosegel ga je leta 1972 na prvem svetovnem prvenstvu v Planici, kjer je v imenu skakalcev opravil slavnostno zaprisego.
Na olimpijskih igrah leta 1972 v Saporu je bil na veliki skakalnici osmi, kar je dolga leta veljalo za najboljši jugoslovanski skakalni rezultat. "To je bila velika stvar!" se spominja energični sogovornik. "Doma v Črni na Koroškem me je na sprejemu pričakalo dva tisoč ljudi, toliko, kot jih danes čaka Tino Maze."
"Še dobro, da olimpijsko leto šele prihaja"
Čeprav ni več vpet v svetu smučarskih skokov, pa kot navijač še vedno spremlja dogajanje. "Lansko sezono bo težko ponoviti, vprašanje, če jo bomo še kdaj dočakali. Je pa bolje, da se je rahel padec rezultatske krivulje zgodil letos kot drugo leto, ki je olimpijsko. Fantje so zdaj res pristali bolj trdo, a se bodo po vztrajnem delu spet dvignili," je strnil svoj pogled na letošnjo sezono.
"Peter Prevc je še vedno vrhunski skakalec, mislim pa, da je v letošnji sezoni imel preveč motenj v obliki snemanj in podobno. V tem pogledu bo vodstvo reprezentance moralo spremeniti pristop."
"Njihovo delo so skoki, ne snemanje reklam"
Ocenjuje, da je Peter Prevc, ki bi ga kot nekdanji selektor iz več razlogov (od talenta do delovnih navad) rad videl v svoji ekipi, enako vrhunsko pripravljen kot prejšnjo zimo, s pomembno razliko, letos je imel na plečih precej večje breme.
"Mislim, da je imel vsega preveč. Preveč je bilo reklam, ki so jih ustvarjali v neprimernem času, in drugih snemanj, ki ti vzamejo fokus. Mislim, da bi moralo vodstvo reprezentance z Janusom na čelu to drugače urediti. Fantje s tem po nepotrebnem izgubljajo energijo. Njihovo delo so skoki," poudarja Pudgar. "V naših časih smo snemali za akcijo Podarim dobim. To ni preprosto in vzame ogromno časa," pravi.
"Za Domna ni bojazni"
Tudi za Domna Prevca, ki je sezono začel spektakularno in celo vodil v skupnem seštevku svetovnega pokala, potem pa zdrsnil na šesto mesto, ni bojazni, pravi. "Fant je mlad, manjka mu izkušenj. Povsem normalno je, da bo pri teh letih težko celotno sezono zdržal na tako visoki ravni. Zelo rad ga gledam, ima zelo sodoben način skakanja, zelo agresiven," ocenjuje.
Preberite še:
- Intervju s Primožem Peterko: Iz moje zgodbe smo se vsi veliko naučili
- Planica pred 40 leti: Kako je letel (in podrsal) Bogdan Norčič
- Demeter Bitenc, Slovenec, ki je bil leta 1934 priča svetovnemu rekordu v Planici
- Kako je nastala znamenita Planica, Planica?
Najdlje je skočil leta 1972 v Planici, ko je s 145 metri postavil osebni rekord.
"Škoda, da ne skačem v današnjem času"
Pudgar meni, da je primerjava smučarskih skokov v današnjem času in v 70. letih, ko je skakal on, podobna, kot bi primerjal noč in dan.
Danilo Pudgar izhaja iz športne družine.
Zakaj? Zaradi opreme – "Ne vem, ali je ta narekovala razvoj letalnice ali je bilo obratno, verjetno obojestransko." -, letalna površina smuči je precej širša, okovje je drugačno, pri nas je vse bingljalo, nosili smo šponarce in ne kombinezonov, v 70. letih smo imeli pajace brez rokavov, spodaj pa pulover. Tudi čelad nismo imeli. Nekateri smo nosili kape, drugi pa še tega ne. Tudi sama tehnika je zdaj povsem drugačna, Od počepa, timinga, vsega, skratka, kot noč in dan," pravi Pudgar in dodaja: "Škoda, da nimam danes 19 let, da bi skakal v tem času …"
Ocenjuje, da so smučarski skoki danes zelo varen šport. "Varnosti se namenja vedno več pozornosti. Podrobno se spremlja vetrovne razmere, leti se nizko, v doskok se pripelješ drugače. Letalnicam smo včasih rekli padalnice, danes za kaj takega ni več razloga," poudarja Pudgar, ki je v Planici tudi sam doživel bližnje srečanje s trdo podlago v izteku.
Doma v Vipavi si je uredil spominsko sobo s ključnimi poudarki športne kariere.
Letalnice v Planici ga je bilo upravičeno strah
Priznava, da se je sam letalnice v Planici, ki naj bi si jo ta konec tedna pobliže ogledalo okrog 70 tisoč navijačev, zaradi vetrov bal že od nekdaj ("Če je pihal veter, si bil v zraku pošteno preplašen"), ocenjuje pa, da je na letalnicah danes lažje leteti kot nekoč. Več razlogov je za tako mnenje, razlaga.
Kot bi se s traktorjem vozil po makadamu
"Skakalci imajo danes urezano naletno smučino, nič ne 'cuka' tako, kot je v naših časih, ko smo celo poskusno serijo ali trening porabili za to, da smo urezali smučino. Kadar je bil sneg južen in je 'cukalo', je bilo še posebej nevarno.
Če se ti je to zgodilo na mizi, si hitro naredil salto," se spominja. "Tudi če so temperature visoke, na zaletišču ni težav, saj ima letalnica znotraj hladilno napravo, ki zagotavlja enake pogoje za vse. Smučka lepo teče."
Danes smučino urežejo s posebno napravo, nekoč so za to potrebovali celo serijo skokov.
Spominja se, da so leta 1972, ko je skakal v Planici, smučino pokrili s stiroporom. "Si predstavljate, snega sploh ni bilo! Tudi na pogled ni bila letalnica nič kaj privlačna. Rjava brežina, vojaki so z vedri nanosili sneg, ko je bilo treninga konec, pa so 'špuro' pokrili s stiroporom, da se ne bi stalila. Smučina je bila razmočena, kar je bil najslabši mogoč scenarij. To je tako, kot bi se mi nekoč s traktorjem vozili po makadamu, zdaj pa se vozijo po najboljši avtocesti."
Priznava, da so se kot uporabniki stare letalnice vedno pritoževali, da na pogled letalnica ni tako lepa kot druge, kjer je vse iz betona. "Tukaj je bilo leseno, pa tudi gnilo je že na določenih koncih."
Osmo mesto na olimpijskih igrah v Saporu leta 1972 je dolga leta veljalo za najboljši jugoslovanski dosežek v smučarskih skokih. "Kar zadeva najboljše dosežke, je bila zgodba naslednja: leta 1968 je bil Ludvik Zajc v Grenoblu deseti, Peter Štefančič je bil leta 1972 v Saporu na mali skakalnici deveti, jaz pa na veliki osmi. To je bila velika stvar! Doma v Črni na Koroškem me je na sprejemu pričakalo dva tisoč ljudi, toliko, kot jih danes čaka Tino Maze!"
Skakalci so danes lahko bolj gosposki kot nekoč
Največjo razliko med skakalci nekoč in danes vidi v njihovem položaju. "Mislim, da so skakalci v primerjavi z nami danes gospodje. Pridejo, skakalnica je pripravljena, ogrejejo se, Janus reče ob 15.30 začnemo skakat, in to je to. Mi smo še teptali sneg, grabili in podobno."
Skakalne smuči je prodal. Preventivno.
S smučmi je nazadnje skočil pred devetimi leti na ekshibicijski tekmi na Predmeji. Od strahu se je tako močno odrinil, da je poletel višje od smrek.
"Spomnim se, da na vrhu zaletišča nisem kaj dosti razmišljal. Če bi, bi najbrž v sekundi snel smuči in sestopil. Skakati sem končal, smuči pa prodal. Preventivno, da me ne bi skušnjava premagala, s tem se ne gre šaliti. To je šport mladih. Alpsko smučanje tudi na stara leta pride v poštev, kolo prav tako, leteti po zraku pa ni kar tako."
Superiorni Finec
V njegovih očeh je najbolj superioren skakalec vseh časov finski skakalec Matti Nykänen, ki je na smučarskih skakalnicah in letalnicah vladal v 80. letih, osvojil je štiri zlate olimpijske medalje in pet naslovov svetovnega prvaka, danes pa zaradi čezmernega pitja alkohola in družinskega nasilja bolj kot ne kraljuje v rumenem tisku.
Iz Calgaryja z dvema olimpijskima medaljama
Pudgar je leta 1981 prevzel položaj glavnega trenerja mladinske jugoslovanske skakalne reprezentance, v sezoni 1982/1983 pa je postal selektor članske vrste. Nadarjena ekipa je na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 še ogrevala skakalni motor, eksplodirala pa štiri leta pozneje v Kanadi, kjer so na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojili dve olimpijski medalji.
Najprej je Matjaž Debelak na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo, ekipa v sestavi Matjaž Debelak, Primož Ulaga, Miran Tepeš in Matjaž Zupan pa je bila na mali skakalnici odlična druga.
"Če Finci ne bi imeli Mattija Nykänena, bi prav gotovo dobili zlato," še danes s časovne distance trdi Pudgar, ki je pozneje prevzel mesto selektorja kanadske skakalne reprezentance.
Danes skoke spremlja le kot navijač, veliko časa pa namenja treningom teka in kolesarjenja. Teče vsak dan po koncu pouka, eno šolsko uro, in se udeležuje tekem in zmaguje.
Veste, kako lepo življenje je to, priznava Pudgar.
