Planica
Sobota, 25. 3. 2017, 20.45
7 let, 2 meseca
Sprehod med navijači v Planici (fotozgodba)
Pravljičnih sedem zgodb iz Planice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,45
Med sobotno ekipno tekmo v smučarskih poletih smo se odpravili med gledalce. Naleteli smo na kup zanimivih sogovornikov iz različnih držav, ki so nam v en glas zatrjevali, kako čarobna je Planica.
V morju zastav, prevladovale so slovenske in poljske, veliko je bilo tudi norveških, nemških in avstrijskih, je izstopala britanska. Velika Britanija v smučarskih skokih že dolgo nima svojega predstavnika. To ni zmotilo treh Londončank, da so uživale na sobotni tekmi in širile dobro voljo na druge.
''Imate prav. Nenavadno je zagledati britansko zastavo v Planici, tu se počutimo izjemno. Naš prijatelj ima tukaj nekaj apartmajev in nas vsako leto povabi. Vedno smo navdušene. Odlično je. Navijači so fenomenalni, skoki pa nam niso tuji, saj smo včasih navijale za Eddieja Edwardsa. Našega Eddieja Orla (Eddie the Eagle, op. p.),'' nam je pojasnila Sue, ki tako kot njeni prijateljici Jill in Jenny prihaja iz največjega angleškega mesta.
Včasih so jih v Planici zmotili kakšni prizori, v katerih so imeli glavno vlogo gledalci, ki so pogledali pregloboko v kozarec in se nedostojno vedli, a so nam v drugi sapi pripomnile, da je verjetno tako na vsakem rock festivalu. Ko smo se pogovarjali, se je damam pridružil še Michael, ki je bil nekoč član kluba oboževalcev Eddieja Edwardsa. Je soimenjak nekdanjega britanskega skakalca, čigar pravo ime je bilo Michael Edwards.
Marek (drugi z desne) bo prihodnje leto odpotoval že na četrte zimske olimpijske igre.
''Planica mi je zelo všeč. Tu sem že četrtič zapored. Prispeli smo v petek, ostali pa bomo do konca,'' nam je povedal Marek, brkati Poljak, ki prihaja iz okolice Krakova. Ni pozabil dodati, da so zelo blizu Zakopane, priljubljeno prizorišče tekem za svetovni pokal smučarskih skakalcev. Marek je nosil tradicionalni ročno izdelani klobuk, s katerim se odpravlja na vsa potovanja, povezana s smučarskimi skoki. Bilo jih je ogromno.
''Bil sem že na olimpijskih igrah v Torinu (2006), Vancouvru (2010) in Sočiju (2014). Prihodnje leto grem v Južno Korejo. Vsak mesec dajem nekaj denarja na stran, tako da ne bo finančnih težav (smeh),'' je prepričan, da se mu bo izšlo in bo oplemenitil olimpijsko zbirko.
Nemec Peter (skrajno levo) igra harmoniko in občuduje slovenske glasbenike.
Veseli Nemci, prihajajo iz Ulma, so poskakovali v ritmih Avsenikove glasbe in se družili s slovenskim harmonikarjem. Srečali smo jih že v petek v Kranjski Gori, tudi takrat so veselo prepevali Avsenikove zimzelene melodije. Tokrat so nam razkrili, zakaj so njegovi ljubitelji.
''To je krasna glasba za zabavo. Tudi sam igram harmoniko in sem navdušen, ko lahko v Sloveniji spremljam vaše mojstre. Glasbo Avsenikov poznam zelo dobro. Ko bo konec poletov v Planici, se bomo odpravili v Begunje in obiskali Avsenikov dom. Vsi igramo kak inštrument, zelo imamo radi vašo glasbo. Tako kot tudi Planico. Tu je vedno fantastično. Pivo je poceni in dobro, družimo se s tujimi navijači. Med nami vlada prijateljski odnos, prav prijetno je. Tudi vreme je krasno,'' je dejal mladi nemški glasbenik Peter. S kolegi je bil odet v nemško zastavo, nosil je tudi lasuljo.
Hrvat Marin (desno) je v Planici poziral s šalom Hajduka, čeprav navija za zagrebški Dinamo.
''Prihajam iz Delnic, ki so v Gorskem kotarju nad Rijeko. Blizu Jakova Faka (smeh, op. p.). V Delnicah je edina smučarska skakalnica na Hrvaškem. Mislim, da je 60-metrska, a propada, saj je nobeden ne uporablja. Na Hrvaškem pač skoki niso preveč priljubljeni. Drugače je z nogometom. Pripotovalo nas je deset. Navijam za zagrebški Dinamo, prijatelji pa so prinesli šal Hajduka, ampak ni težav (smeh, op. p.). Sta vendarle oba hrvaška kluba,'' je povedal Marin iz Delnic, ki se bo še vrnil na tekme v Planico. Letos spremlja polete prvič, a so se mu že prikupili.
Italijanski ljubitelj smučarskih poletov je izgubil ravnotežje in zgrmel v jarek. Na njegovo žalost ni padel na suho podlago.
V neposredni bližini Hrvatov je italijanski ljubitelj smučarskih poletov nespretno izgubil ravnotežje in se zvrnil v jarek. Z zadnjico je na njegovo smolo pristal v blatni luži, tako da ga bo na Planico spominjal madež na hlačah.
Nesrečnemu Italijanu je iz jarka pomagal prijatelj.
''V Planici je čudovito. Prečudovito. Vzdušje je podobno tistemu pri nas v Zakopanah. Slovenci ste odprt, prijazen in zelo gostoljuben narod. Tu sva prvič, a vsekakor ne zadnjič,'' sporočata Pawel in Patrik, poljska ljubitelja smučarskih skokov, ki ju veže posebna vez.
Patrik (levo) in Pawel (desno), sin in oče, sta očarana nad lepotami Slovenije.
''Sva oče in sin, prihajava iz kraja v okolici Varšave. V Planico sva odpotovala z avtobusom. Za pot, dolgo 1.200 km, smo potrebovali 21 ur. Veliko smo se ustavljali. To nam je vzelo veliko časa, a nam je bilo udobno, tako da se nismo pritoževali,'' je dodal oče.
Primorec Matjaž (skrajno levo) se v Planici vsako leto druži s soimenjakom iz Kranja ter njegovo družino.
Planica združuje primorsko-gorenjska Matjaža
V soboto je tekmo v dolini pod Poncami spremljalo 27 tisoč gledalcev. Večina navijačev je bila slovenskih. Med njimi je strast do poletov in podvigov slovenskih orlov izžarevala posebna petčlanska gorenjsko-primorska druščina. S Primorskega, natančneje iz okolice Ajdovščine, prihaja Matjaž.
''Planica je največji slovenski praznik. Tu se radi družimo. Moj prijatelj, s katerim sva se odpravila v Planico z avtobusom, je tu že 19-ič zapored. Sam sem bil nekoliko manjkrat (smeh, op. p.),'' je dejal Primorec, nato pa je do besede prišla prikupna gorenjska družina.
Najprej so Sportalovemu fotografu pozirali le Michael, Tamara in Caroline.
Tudi letos v Planici ne manjka avstrijskih športnih navdušencev. Med njih se prištevajo tudi Caroline, Tamara in Michael. Zadnja dva sta poročena, veliko prostega časa pa namenita obiskovanju športnih prireditev. Prihajajo iz mesteca pri Celovcu.
''Prijatelji so nam predlagali, da obiščemo Planico. Ni nam žal. Letos smo prvič. Prišli smo le na sobotno tekmo, a se bomo prihodnje leto zagotovo vrnili sem. V Sloveniji mi je vedno lepo,'' je zaupala Caroline, nasmejana avstrijska Korošica.
Kmalu se je avstrijska koroška druščina podvojila. Dobre volje ni manjkalo.
