Petra Majdič: zgodba za hollywoodski film

Ravno te dni mineva pet let, ko je najuspešnejša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič osvojila bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Vancouvru. To je bila prva olimpijska medalja za Slovenijo v smučarskih tekih. Petre pa si ne bomo zapomnili samo po tem uspehu. Tekačica iz Dola pri Ljubljani je na svetovnih prvenstvih osvojila dve medalji, na tekmah svetovnega pokala je na najvišji stopnički stala kar 24-krat in je trenutno na četrtem mestu vseh časov. Omeniti je treba, da je trikrat zmagala tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala v šprintu. Zgodbe iz Vancouvra pa se verjetno ne bi branil marsikateri hollywoodski režiser.

Po vsakem nastopu se je dobesedno zgrudila od bolečin

Verjetno je v sredo, 27. februarja 2010, marsikomu zastal dih. Petra Majdič je nekaj minut pred olimpijsko tekmo v klasičnem šprintu, kjer je bila glavna favoritinja za zlato medaljo, med ogrevanjem padla v tri metre globoko jamo. Padec vsekakor ni bil nedolžen, saj si je takrat hudo poškodovala pet reber. Kljub velikim bolečinam se je odločila, da se bo podala na štart kvalifikacij. Tam je med tekom kričala od bolečin in na koncu zasedla 19. mesto. Takoj po kvalifikacijah so je odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer prvo slikanje reber ni pokazalo zloma, šele poznejši, podrobnejši pregledi so pokazali, da je šlo za zelo resno poškodbo.

Majdičevi so šli organizatorji in vsi trenerji na roko do te mere, da je v četrtfinalu lahko štartala v zadnji skupini. S pomočjo protibolečinskih tablet je nastopila v zadnji četrtfinali skupini, kjer je zmagala. V polfinalu se je kot zadnja tekmovalka uvrstila v nadaljnje tekmovanje, v finalu pa si je z zadnjimi atomi moči pritekla tako želeno olimpijsko medaljo. Bila je bronastega leska, a zanjo je bila kot diamantna. Po vsakem nastopu se je Petra dobesedno zgrudila od bolečin, tako da so jo morali praktično odnesti iz ciljnega prostora. Kljub velikim bolečinam se je udeležila tudi podelitve medalj, kamor so jo pripeljali z reševalnim avtomobilom, na stopničke pa sta ji pomagala stopiti celo dva zdravnika. Seveda ob podelitvi niso izostale solze sreče, verjetno pa se je oko zarosilo tudi marsikateremu navijaču doma pred televizijskim ekranom.

Vedela sem tudi, da nove priložnosti ne bom dobila

Kljub vsem nesrečnim težavam je bila Petra na voljo vsem novinarjem, ki so jo dobesedno zasuli z vprašanji. Pravzaprav je bila na novinarski konferenci glavna junakinja. In kakšne so bile njene besede? "Trdo delam 22 let. Prihajam iz države, ki do danes ni imela olimpijske medalje v teku na smučeh. Poleg tega sem bila v odlični formi in v vlogi favorita. Vedela sem tudi, da nove priložnosti ne bom dobila. Prav zato po jutranjem padcu nisem želela končati svojega boja. To ni bronasta medalja. Tudi zlata ne. To je zlato odličje z malimi diamanti v njem."

Foxova nagrada je prerasla vse medalje

Slovenska smučarska šampionka Petra Majdič je pozneje dobila prestižno Foxovo nagrado. Fundacija Terryja Foxa ji je v dogovoru s kanadskimi prireditelji dan pred koncem iger slovesno podelila nagrado za najbolj pogumnega in požrtvovalnega športnika.

Gre za nagrado, poimenovano po kanadskem športnem junaku Terryju Foxu, vsestranskem športniku, ki se je leta 1976 poškodoval v prometni nesreči in po letu dni, ko so mu odkrili še kostnega raka, je ostal brez noge. Leta 1980 je Fox, ki velja za kanadskega narodnega junaka, v maratonu upanja v 143 dneh s protezo pretekel 5.373 kilometrov od vzhodne do zahodne obale Kanade. "Morda se res sliši preprosto, a lahko rečem, da je ta nagrada zame drugi popotresni sunek, ki je velikokrat še hujši kot potresni. In če pravim, da je bila ta bronasta medalja res nekaj posebnega, je ta nagrada zame še nekaj več v moji karieri. Mislim, da je to nagrada, ki je prerasla vse druge," je takrat povedala Majdičeva.