Ilka Štuhec
Sreda, 26. 12. 2018, 4.00
5 let, 3 mesece
INTERVJU: DARJA ČRNKO
Ko Ilki ni treba spraševati, ali ima dovolj denarja za tekmo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,31
5
"Vsi njeni občutki so se vrnili," po vsega sedmih temah Ilke Štuhec po hudi poškodbi kolena zagotavlja njena mama in vodja spremljevalne ekipe Darja Črnko, ki je spregovorila še o nasledniku v vlogi serviserja, rešitvi denarnih težav, konkurenci …
Nedavni zmagi Ilke Štuhec v Val Gardeni sta bili prvi, ki ju Štajerka ni dosegla na smučeh, za katere bi poskrbela njena mama Darja Črnko. Ta je namreč v ekipo po pronicljivem in tankočutnem trenerskem strokovnjaku Gregorju Koštomaju zvabila še izjemno izkušenega in mednarodno uveljavljenega serviserja Aleša Sopotnika. S tem je precej razbremenila tudi sebe, obenem pa se je še bolj odločno in natančno spoprijela z vlogo vodje spremljevalnega štaba svetovne smukaške prvakinje. "Sprva sem bila prepričana, da bo naše ogrevanje v tej sezoni trajalo malce dlje. A hitro je steklo. Upam in verjamem, da bo šlo najprej v takšni smeri," pravi Črnkova.
V Sportalovem sobotnem intervjuju ste pred 23 meseci dejali, da med sezono spite največ štiri ure na noč. Je zdaj, ko je v Ilkini ekipi vlogo prvega serviserja prevzel Aleš Sopotnik, spanec vendarle daljši?
Spim več. Tudi na splošno mi je na številnih ravneh absolutno lažje. Še vedno sicer redno zahajam v smučarsko delavnico, kjer se z Alešem pogovarjava in si izmenjujeva informacije, a je moj urnik vendarle malo bolj človeški.
Kako pa je v novi sezoni videti vaš dan?
Dopoldnevi so podobni. Bočno drsenje na smučeh, snemanje, podajanje informacij … Po kosilu pa si, v nasprotju s preteklimi leti, vendarle lahko oddahnem. Do lani sem namreč hitela v smučarsko delavnico in se lotila priprave smuči. Morda bi vam lahko vse skupaj najbolj slikovito opisala s tem, da po dolgih letih vidim, kje sem. Lep primer je Lake Louise, kjer sem bila že sedmič. Vselej smo stanovali v hotelu, ki je vsega sto metrov oddaljen od prelepega jezera. Letos sem prvič prehodila pot okrog njega in se naužila naravnih lepot tega dela sveta. Sicer pa imam več časa tudi za druga področja delovanja v Ilkini ekipi. Tako pogosto sodelujem pri videoanalizi, včasih spremljam kondicijski trening … Vse skupaj imam torej bolj na očeh.
Aleš Sopotnik je bil seveda velik "ulov" vaše ekipe. Kdaj ste vrgli prvo vabo?
Res je velika okrepitev. Ima ogromno izkušenj. V našo ekipo je vnesel nova znanja. Prva komunikacija je stekla pred skoraj desetimi leti, ko sva se spoznala. Tedaj je bil še trdno zasidran v tujini. Nato pa sem ga iz leta v leto spraševala, kakšne so možnosti za sodelovanje. Lani sem že lahko začela bolj pritiskati. Začutila sem tudi, da si je sam zaželel menjave okolja.
Še enkrat se bomo dotaknili omenjenega intervjuja, v katerem ste spregovorili tudi o zadolženosti, zaprtju lastnega podjetja, finančni stiski … Kaj pa danes?
Vse je poplačano. Smo na zeleni veji. Lažje nam je. Na to pogosto pomislim. Ilki po vsaki tekmi pač ni več treba vprašati, ali gre lahko tudi na naslednjo. Ko pogledam nazaj, se sama sebi čudim, kaj sem naredila. To je vse, kar lahko povem o tem.
Verjetno je podobno pot prehodilo kar nekaj slovenskih smučarskih družin, le da konec ni bil tako srečen …
Res je. Nama je uspelo. Ilka je bila tega sposobna. Dala je vse, kar ima.
Koliko solz ste potočili v Val Gardeni?
Oh, saj me poznate. Jaz sem znana cmera. Jočem v več situacijah. Je bila pa ta Val Gardena nekaj posebnega. Kot bi v zraku čutili nekaj več. Že ob prihodu sem se šalila, da je to pač Ilkin teren, in pri tem mislila, da veleslalom Gardenisima, ki s tema preizkušnjama res nima nikakršne povezave. A že po prvem treningu je postalo jasno, da ne bo ostalo le pri šalah. Ilka je dokazala, da zna zelo dobro in hitro "prebrati" progo. Celoten teden pa je potrdil tisto, kar me pri celotni zgodbi najbolj veseli. To pa je, da so se vrnili vsi Ilkini občutki.
Kakšna je bila v Dolomitih vaša vloga?
Govoriti je lahko, ko pa da tekmovalka palici čez štart, je sama.
Kako pa je to vrnitev sprejela okolica?
Čutim ljudi, zato lahko govorim o iskrenem veselju okolice. Predvsem ob prvi zmagi. Deloma tudi po drugi, čeprav je bilo vse skupaj že malce drugače. Pričakujem, da bo v prihodnje znova drugače. Sicer pa je bil pogled na smukaške stopničke v Val Gardeni res lep. Ilka je krvavo potrebovala ta uspeh. Ob njej je stala Italijanka Nicol Delago, ki je bila prvič v tem položaju, poleg njiju pa še Ramona Siebenhofer, ki je na šele druge stopničke čakala več let. Končno ji je uspelo pravo vožnjo sestaviti tudi na tekmi. Na treningih je namreč pogosto v ospredju. Veselje v družbi srečnih je še bolj prijetno.
Tudi sicer je mogoče videti kar nekaj novih obrazov …
Da, prihajajo mlajše, ki so malo bolj nore. Letijo kot krogle.
Mnogi letijo prehitro …Koliko pa se vas dotaknejo vse poškodbe v belem cirkusu?
Vedno pogledam v drugo stran. Ne morem, preprosto ne morem gledati tega. Takoj me oblijejo solze.
Kakšen pa je vaš odnos do jopičev z napihljivo blazino, torej do smučarskega "airbaga"?
Ilka ga je preizkusila, pa se je počutila tako okorno, da ga je nemudoma snela. To je njena odločitev. Jaz sem svoje povedala že pred leti, ko sem jo želela potisniti stran od smučanja. Imam mirno vest. O vsem odloča Ilka. Kolikor jo poznam, bo tako ostalo do trenutka, ko bi ga pri FIS uvrstili na seznam obvezne opreme. Ne vem pa, ali gre razvoj v to smer. Vem le, da bi za ta scenarij moralo jopič ponujati več podjetij, saj FIS noče monopolistov. Odprto pa je tudi vprašanje varnosti. Spomnite se padca Matthiasa Mayerja, ki je pred leti prav v Val Gardeni padel. Nekateri so trdili, da se je poškodoval prav zaradi sproženega "airbaga", drugi so bili mnenja, da ga je ta obvaroval pred hujšimi poškodbami.
Na zadnji novinarski konferenci ste se izognili konkretnemu odgovoru na vprašanje o Zlati lisici. Gre težko z jezika, da v zgoščenem urniku s poudarkom na svetovnem prvenstvu Maribora ni na prednostnem seznamu?
Oh, res bo težko odpovedati nastop na domači tekmi. Iščemo rešitve. Če bo energija prava, bo Ilka nastopila. Če ne bo, bomo dali prednost vrhuncu sezone. Jasno, v poštev pride le veleslalom, saj slaloma skorajda nismo trenirali. Težava pa je v selitvi v Aare. V ponedeljek je tam prvi uradni trening, v torek pa že superveleslalom svetovnega prvenstva. Ponavljam, iščemo rešitve, čeprav so vse zelo drage. Na sprašujte me za cene teh poletov. Evri se mi stalno vrtijo pred očmi.
5