Kako velika sta Peter Prevc in Planica?

Nespornemu skakalnemu junaku sezone Petru Prevcu sicer ni uspelo dohiteti težko primerljivega točkovnega rekorda smučarske kraljice Tine Maze iz sezone 2012/13 (2.414 točk). Vseeno pa se je ob tem, ko je postavil skakalni točkovni rekord ter v sezoni popolne prevlade osvojil vse, kar se je osvojiti dalo (veliki globus za zmago v skupnem seštevku, mali globus za seštevek poletov, naslov svetovnega prvaka v poletih in novoletno turnejo štirih skakalnic), v delu (ne)športne javnosti, ki ni podlegel evforiji, srečeval s podobnimi pomisleki oziroma vprašanji kot pred leti Mazejeva.

Kako mednarodno odmeven je njegov uspeh? Kako prepoznaven obraz je Peter Prevc v globalni konkurenci? Kako primerljiv je njegov podvig z uspehi nogometašev, košarkarjev ali hokejskega zvezdnika Anžeta Kopitarja? Kako pomemben ambasador slovenskega športa in države je postal? Kako "velik" šport so pravzaprav smučarski skoki? In tako naprej.

V katero vas seže skakalni glas?

Vsem tistim, ki se čudijo skakalni evforiji in malikovanju Petra Prevca ter ob tem poudarjajo, da so individualni zimski športi na svetovnem športnem zemljevidu zgolj drobne pike v dodobra omejenem okolju, velja prikimati pri oceni o majhnem številu držav, ki gojijo ta šport na vrhunski ravni.

Dovolj povedo pogledi na število reprezentanc na ekipnih tekmah, držav, ki gostijo tekme svetovnega pokala, ali ekip, iz katerih prihajajo pretendenti za sam vrh. Za naštevanje držav več kot zadostujejo zgolj prsti obeh rok. In navsezadnje, zgovorno je že dejstvo, da čelade in smuči reprezentantov Združenih držav Amerike, ki so pogosto gibalo športnega razvoja, zaradi slovenskih trenerjev in načina treniranja krasi oglas ene od lokalnih picerij.

Smučarski skoki so torej omejeni predvsem na del alpskih držav in razširjene Skandinavije s "stalnimi gosti" iz Poljske in Japonske. Temu primerna sta tudi marketinški in medijski doseg, pri čemer je ta lahko večji na račun laične navdušenosti nad poigravanjem skakalcev s fizikalnimi zakoni.

Peter Prevc je trenutno nesporni slovenski športni junak številka 1. Foto: Sportida

Del športne kulture in narodne entitete

Vseeno pa vseslovenskega navdušenja nad Prevcem in skoki ter navijaških romanj v Planico nikakor ne gre razumeti kot slovensko majhnost ali omejenost pri dojemanju športnih rezultatov, temveč kot dokaz čvrste športne kulture naroda. Smučarski skoki so namreč trdno ukoreninjeni v slovensko športno in nacionalno zavest. So ena od posebnosti narodove športne kartoteke.

Takšne posebnosti zlahka najdemo v vseh državah, kar še zdaleč ne pomeni, da so ta okolja nedojemljiva za globalne športne hierarhične lestvice. Navsezadnje je tudi Slovenija že doživljala svoje nogometne pravljice in ob uvrstitvi izbrane vrste na evropsko in svetovno prvenstvo začutila (pre)moč evforije svetovnega športa številka ena.

Peter Prevc v mednarodnem merilu ne bo nikoli niti približno tako prepoznaven obraz in še manj tako tržno zanimiv kot recimo nogometni vrata Atletica Jan Oblak, hokejski zvezdnik ekipe LA Kings Anže Kopitar ali Miamijev košarkarski adut Goran Dragić, torej tercet velikih legionarjev Slovenije v globalno precej bolj uveljavljenih športih. A ker je (postal) nesporna številka ena v športu z dolgo tradicijo in posebnim mestom v slovenski športni kulturi, mu povsem razumljivo in upravičeno pripada status športnega heroja.

Ni dovolj, da si prvak

Da v Prevčevem primeru še zdaleč ne gre zgolj za navdušenje ob golem dejstvu, da je Slovenec v določeni panogi najboljši na svetu, dokazuje že bežen sprehod po slovenski športni zgodovini. Ta je imela svetovne in/ali olimpijske prvake tudi v strelstvu, kajaku, judu, veslanju in kopici drugih športov, med katerimi so mnogi globalno krepko odmevnejši od skokov, pa je bilo navdušenje nad njihovimi uspehi zgolj bleda senca letošnje "Prevcomanije".

Prevčev status je veliko bolj soroden največjim zvezdnikom slovenskega alpskega smučanja, od Bojana Križaja in Mateje Svet do Tine Maze. Tudi smučanje ima namreč v slovenskem športnem DNK-ju podobne lastnosti. Navsezadnje ga je dolgo spremljala oznaka nacionalnega športa.

Nasvidenje leta 2017 ... Foto: Sportida

Zakaj prav skoki in smučanje?

Vzroke lahko iščemo na regionalni ravni oziroma slovenski vpetosti v alpski prostor, deloma v zgodovini (že Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske vključuje zapise o smučarskih poskusih), slovenskem vplivu na razvoj tega športa, kar velja predvsem za skoke in Planico kot zibelko poletov, in iskanju nacionalne športne identitete v 70. in 80. letih preteklega stoletja.

Prepričanje o skokih in smučanju kot značilnih slovenskih športih je namreč najbolj čvrste korenine pognalo pred dobrimi tremi desetletji, tedaj že ob krhanju jugoslovanskih vezi. Takrat so bili prav smučarji in skakalci eni redkih stalnih slovenskih športnikov na mednarodnem odru, medtem ko so se v številnih drugih športih Slovenci pogosto izgubljali v jugoslovanskih reprezentancah.

Tedaj se je tudi s pomočjo republiške televizije začel graditi ritual spremljanja zimskih športov. Z rednim "obiskovanjem" slovenskih gospodinjstev ob sobotah in nedeljah so zimskošportni protagonisti postali stalno prisotni, z uspehi pa je sledil še privzdignjeni status. Ta predvsem po zaslugi kontinuitete rezultatske kakovosti ni zbledel niti po osamosvojitvi, temveč se je v še večji meri ukoreninil v nacionalno športno kulturo.

Planica, Planica …

Peter Prevc je torej s svojo skakalno izjemnostjo stopil na že postavljen oder, za nameček pa svoj sezonski zenit dosegel v Planici, ki ima v slovenski zavesti prav posebno mesto, tamkajšnje tekme pa pridih športnega praznika vseh praznikov.

Ob tem je povsem nehote osvetlil tudi eno od temeljnih športnih poslanstev. Prizori iz Planice so namreč simbolizirali enotnost, strast, pripadnost, navdušenje, pozitivno energijo … Gre za ozračje, ki bolj kot k tehtanju mednarodne odmevnosti Prevčevih podvigov kliče k preslikavi na druga področja slovenske družbe. Podobno velja za športne in človeške vrednote, ki jih pooseblja Peter Prevc.