Gorišku je zaigralo srce, ko je slišal, kaj želijo v Sarajevu narediti s skakalnicama

Zaradi evforije ob izjemni sezoni slovenskega skakalca Petra Prevca so se skakalna kolesja začela vrteti tudi v Bosni in Hercegovini, kjer nameravajo obuditi olimpijsko prizorišče na Igmanu in zgraditi manjšo napravo, za katero so že predvidena sredstva.

Skoke v BiH bi radi dvignili na višjo raven, zato bi radi obnovili tudi olimpijski skakalnici na Igmanu.

Leta 1984 je takratna Jugoslavija dihala s Sarajevom in olimpijskimi igrami, po katerih so tamkajšnji športni objekti začeli propadati. Skakalnici sta izgubljali dušo, saj na ni bilo tekmovanj, zob časa in vojna pa sta naredila svoje.

Po več kot 30 letih je spet zaživela ideja, da se na Igmanu obudi tudi skakalni del. Športni novinar Nermin Bise je tisti, ki je vse skupaj sprožil, da se v BiH spet naglas pogovarjajo o skokih. Pred tremi meseci smo ga lahko videli v Planici, kjer si je ogledal zaključek finala svetovnega pokala v skokih in kot osrednji član navijaške skupine Petra Prevca iz BiH bodril slovenske skakalce na čelu z našim najboljšim orlom.

Prišel je navijat za Prevca in druščino, domov je prišel z idejo o obnovi olimpijskih skakalnic v Sarajevu

"V Planici sem spoznal ljudi, ki so nam priskočili na pomoč pri obnovi skakalnic. Primož Sajevic, Primož Merhar in Gregor Merhar so planiški delavci, ki so prišli na Igman, si ogledali skakalnice, vse posneli in nam dejali, da imamo odlične možnosti za obnovo. Po vrnitvi v Slovenijo so se pogovorili še z Janezom Goriškom in njegovim sinom Sebastjanom. Tako se je začela prelepa zgodba," pravi Bise, ki je nedavno postal glavni in odgovorni urednik bosanskega dela 24sata.info.

Janez Gorišek je navdušen nad obnovo olimpijskih skakalnic, ki ju je zasnoval skupaj z bratom Vladom.

Janez Gorišek je čustveno vezan na te skakalnice, saj sta skupaj z bratom Vladom zasnovala olimpijski skakalni center na Malem polju. "Očetu te skakalnice veliko pomenijo, saj je v nekdanji Jugoslaviji vložil ogromno dela, zato mu je zaigralo srce, ko je slišal, da bi radi skakalnici obnovili," pravi Sebastjan in dodaja: "Če bodo karkoli potrebovali, bomo v podporo. Nimamo nobenih zadržkov. Vidi se, da so veliki entuziasti in lepo je videti, da imajo takšen zagon."

Kot je dejal Gorišek, ne vidi tehničnih težav niti pri obnovi olimpijskih skakalnic. Napravi na Igmanu sta bili nekakšen znanilec moderne dobe pri gradnji skakalnic. Bili sta namreč ena zraven druge in imeli K-točko v isti liniji, tako da je bil potreben le en sodniški stolp. Povrhu vsega je bila tam ena od prvih smučin, ki je bila pripravljena za zaledenitev, vendar s tem takrat niso znali upravljati.

Najprej skakalnico K-25, nato olimpijski skakalnici

V prvi vrsti želijo na Igmanu narediti plastificirano skakalnico s K točko pri 25 metrih, da se bo lahko na njej skakalo tudi v poletnih mesecih. "Načelnik občine Hadžići (na tem območju se nahajajo skakalnice na Igmanu, op. p.), gospod Hamdo Ejubović, ima začetna sredstva za izgradnjo skakalnice že v proračunu. Pred dnevi smo imeli z njim produktiven sestanek in se vse dogovorili v 15 minutah. Pripravljamo vse potrebno za začetek del na 25-metrski skakalnici. Na podlagi odziva otrok bomo videli, s kakšnim potencialom bi šli v obnovo olimpijskih skakalnic."

Nermin Bise je tisti, ki se je angažiral za obnovo olimpijskih skakalnic in izgradnjo manjših. Sicer pa je v Planici navijal za slovenske orle in spoznal planiške delavce, ki mu bodo pomagali pri izvedbi načrtov.

In zakaj so se v Bosni in Hercegovini sploh odločili, da skoke pripeljejo v njihovo državo? "Skoke bi radi vrnili v BiH skozi velika vrata, saj so pri nas imeli določeno tradicijo. Skoki pa se pri nas, verjeli ali ne, niso pojavili na Igmanu, ampak na planini Vlašić, kjer imamo prav tako skakalnico. V uglednem času bi radi obnovili tudi to napravo. A so naše prioritete olimpijske naprave na Igmanu. Ta šport bi radi približali našim otrokom in pri tem bomo dobili maksimalno podporo prijateljev iz Slovenije, zatem pa še iz Nemčije, Avstrije, Norveške, Finske – držav z bogato skakalno tradicijo."

V Slovenijo tudi po strokovno pomoč

V Bosni pa ne kanijo sodelovati s Slovenci le pri obnovi in gradnji skakalnic. V našo državo se bodo zatekli tudi po strokovno pomoč pri treningu skakalcev. Kot pravi Bise, že potekajo pogovori, da bi bosanski otroci prišli k nam na treninge.

Entuziasti upajo tudi na pomoč mesta Sarajevo in države, zato bodo poslali službeno pismo o nameri obnove skakalnic na ministrstva, Vlado Kantona Sarajeva, premierja Kantona Sarajevo, ki je nekdanji bosanski košarkarski reprezentant Elmedin Dino Konaković, v nadaljevanju pa še na državo in olimpijski komite BiH … Vse v želji, da se skakalna kolesja začnejo hitreje vrteti, medtem ko projekt že od samega začetka podpirajo na Smučarski zvezi Bosne in Hercegovine.

Selver Merdanović je mož, ki je zadolžen za strokovni tega projekta in je v stiku s slovenskimi skakalnimi trenerji.

Bise je prav tako prepričan, da se bo razvoj skokov v BiH z zagonom tega projekta dvignil na visoko raven: "Skoki nimajo takšne tradicije kot pri vas v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Norveški, Japonski …, a verjamemo, da bomo v kratkem času imeli skakalce in skakalke, ki bodo enakovredno konkurirali skakalno manj razvitim državam, kot so Estonija, Ukrajina, Bolgarija, Romunija …"

Sarajevo je za leto 2019 predviden, da bo gostil EYOF (evropski olimpijski festival mladih), zato bodo stopili skupaj, da bi organizirali dober dogodek, dodaja Bise: "Našemu projektu daje veliko podporo tudi direktor EYOF-a Samir Avdić, nekdanji kapetan košarkarske reprezentance BiH. Tudi mi mu bomo vrnili za podporo s tem, da bomo dali svoje resurse za odlično organizirane igre, za katere mislimo, da bodo v Sarajevo spet vrnile olimpijski duh."