Dogodki, ljudje in stvari, ki so zaznamovali Planico

"Planica, Planica" odmeva te dni v dolini pod Poncami, kjer bodo smučarski skakalci, kot je tradicija že vrsto let, končali naporno sezono. V morju spominov smo poiskali le nekaj dogodkov, ljudi in stvari, ki so zaznamovali snežno kraljico.

Pod prvi svetovni rekord v Planici se podpiše Norvežan

Konec marca 1934 so v Planici izvedli prvo mednarodno tekmo v smučarskih skokih. To je bilo obdobje, ko je tam prvič padel svetovni rekord. Sloviti norveški skakalec Birger Ruud je 25. marca na Bloudkovi velikanki pristal pri 92 metrih in še drugič v karieri dosegel rekordno znamko.

Prvi svetovni planiški rekorder Birger Ruud v družbi norveških skakalcev leta 1934 na prvi mednarodni tekmi v Planici. Prvi svetovni planiški rekorder Birger Ruud v družbi norveških skakalcev leta 1934 na prvi mednarodni tekmi v Planici. Foto: Osebni arhiv Demetra Bitenca

Ruud je, kot je v intervjuju za Sportal dejal Demeter Bitenc, rekord postavil po tem, ko mu je slovenski skakalec Tone Dečman posodil smuči, saj je Norvežan svoje uničil na treningu. Teh 92 metrov je valilnico slovenskih smučarskih skakalcev postavilo na svetovni zemljevid smučarskih skokov in pozneje tudi poletov.

Birger Ruud je postavil dva svetovna rekorda. Tisti iz Planice iz leta 1934 je veljal leto dni. Na fotografiji na tekmi v Garmisch-Partenkirchnu. Birger Ruud je postavil dva svetovna rekorda. Tisti iz Planice iz leta 1934 je veljal leto dni. Na fotografiji na tekmi v Garmisch-Partenkirchnu. Foto: Foto: neznan, hrani: MNZS.

Norvežanov dosežek je zdržal eno leto, marca 1935 je njegov rojak Reidar Andersen pristal pri 93 metrih.

V Planici premagana magična meja

Pisal se je 15. marec 1936, ko je ob tretjem planiškem tekmovanju prvi človek preskočil magično mejo 100 metrov. To je uspelo komaj 18-letnemu avstrijskemu mladeniču Josefu Seppu Bradlu, ki je pristal pri 101,5 metrih.

Prvi človek, ki je preskočil magičnih 100 metrov, je bil leta 1936 Sepp Bradl. (Fotografija je bila posneta med 7. do 11. marcem 1951). Prvi človek, ki je preskočil magičnih 100 metrov, je bil leta 1936 Sepp Bradl. (Fotografija je bila posneta med 7. do 11. marcem 1951). Foto: Sepp Bradl, 7 do 11. marec 1951. Foto: Milan Pogačar, hrani: MNZS.

"To je bila takrat res velika senzacija in uresničitev Bloudkove fantazije leteti," se mejnika, ki mu je bil priča v živo, spomni Demeter Bitenc. Bradl je omenjeno rekordno znamko izboljšal dve leti pozneje, ko je prav tako na Bloudkovi velikanki zmogel 107 metrov. Leta 1938 mu je rekord vzel Rudi Gering (1941).

Od 20-metrske skakalnice do doline svetovnih rekordov

"Fenomen slovenskega skakanja je fenomen Planice oziroma ljudi, ki so ga ustvarili v prvi polovici 30. let prejšnjega stoletja," je v pogovoru za Sportal dejal Oto Giacomelli, dolgoletni smučarski delavec, nekdanji skakalec, trener, sodnik in publicist ter novinar.

Skakalni šport se v Planici razvija že skoraj devet desetletij. Od začetkov z 20-metrsko skakalnico, ki je tam stala že leta 1930, se je dolina pod Poncami na temeljih domačega inženirskega znanja razvila v dolino svetovnih rekordov in modernega športnega centra.

Demeter Bitenc Planica Foto: Osebni arhiv

Leta 1931 je Stanko Bloudek po naročilu takratnega generalnega tajnika jugoslovanske zveze za zimske športe Josa Gorca iz športnega kluba Ilirija narisal načrt za 80-metrsko skakalnico in našel lokacijo, kjer skakalnica stoji še danes. A dve leti pozneje so skakalnico velikanko začeli graditi 90-metrsko skakalnico po načrtih Ivana Rožmana. Marca 1934 je bila tam prva mednarodna tekma.

Že naslednje leto je Bloudek, ki je bil do konca 50. let preteklega stoletja glavni inženir pri posodabljanju naprave, prerisal profil velikanke, ki so jo popravili in omogočili daljše skoke. Velikanka je postala znana kot Bloudkova velikanka, projektant izvorne "Bloudkove" velikanke Rožman pa se je zaradi spora o originalnem avtorstvu umaknil. V naslednjih letih je doživela kar nekaj popravkov in povečav, v Planici pa so rasle nove skakalnice.

Deli Bloudkove velikanke – zadnji skok na stari napravi so opravili leta 2001 – so se leta 2001 podrli. Točno desetletje zatem so tam odprli novo veliko skakalnico (HS139), pa tudi novo srednjo napravo (HS104). Leta 2014 so po 16 letih na prenovljeni Bloudkovi velikanki spet priredili tekme za svetovni pokal.

... se je Planica razvila v moderen športni center. Letalnico bratov Gorišek so po prenovi odprli leta 2015. ... se je Planica razvila v moderen športni center. Letalnico bratov Gorišek so po prenovi odprli leta 2015. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Leta 1967 so se v Planici lotili velikopoteznega načrta, ki je bil plod bratov Vlada in Janeza Goriška. Začela se je dvoletna gradba nove letalnice s kritično točko pri 153 metrih, prvo tekmo so izvedli leta 1969, ko je Manfred Wolf s 165 metri postavil svetovni rekord. Leta 2013 so začeli prenovo letalnice bratov Gorišek. Ta naj bi omogočala polete prek 250 metrov. Na finalu svetovnega pokala marca 2015 so prvič leteli na prenovljeni letalnici, Peter Prevc pa je z 248,5 metra dolgim poletom postavil rekord letalnice. Prek meje 250 je lani odneslo Tilna Bartola, a je po poletu 252 metrov padel.



Leta 1979 prvič zaigrajo odo snežni kraljici, brez katere ni planiškega praznika

Le kdo ne pozna legendarne skladbe Slavka Avsenika "Planica, Planica". Odo snežni kraljici je v različici, ki jo poznamo danes, Ansambel bratov Avsenik prvič izvedel na odprtju svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, 15. marca 1979, na odru tik ob domu RTV.

Video: Ansambel bratov Avsenik je Planico, Planico prvič odigral na odprtju SP v poletih leta 1979:

Oda Planici je postala nepogrešljiv del planiškega skakalnega praznika. Zanimivo je, da delovni naslov ni vabil pod Ponce, pač pa na morje. Kot je v pogovoru za Sportal povedal vnuk Slavka Avsenika, sicer tudi člana jugoslovanske reprezentance smučarskih skakalcev, Sašo Avsenik, je skladba nastala že leta 1965, nosila pa je delovni naslov Na morje, na morje. Pozneje se je preimenovala v Smučarsko, leta 1979 pa je Planica, kot jo poznamo danes, izšla na dvojnem albumu Vesele urice.

Vnuk Slavka Avsenika Sašo Avsenik pravi, da je skladba nastala leta 1965, ko je nosila še delovni naslov "Na morje, na morje". Vnuk Slavka Avsenika Sašo Avsenik pravi, da je skladba nastala leta 1965, ko je nosila še delovni naslov "Na morje, na morje". Foto: Matej Leskovšek

V prvih letih so znani napev zavrteli ob vsakem poletu, daljšem od 200 metrov, a ker so športni orli to znamko začeli premagovati kot za šalo, se je tudi točka, ki označuje "vklop" Planice, z leti spreminjala. Lani so skladbo, brez katere si težko predstavljamo zaključek sezone smučarskih skokov in ki jo poje tudi legendarni Noriaki Kasai, na primer zavrteli ob vsakem poletu, daljšem od 225 metrov.

Goldi podrsal, Nieminen za zgodovino

Leta 1994 je nekdanji finski smučarski skakalec Toni Nieminen v Planici postal prvi človek, ki je poletel prek 200 metrov in pravilno doskočil. Fincu je to uspelo na neuradnem treningu pred tekmo, in sicer je ob 14.27 pristal pri 203 metrih.

Nieminen je s tem dosegel nov svetovni rekord, ki ga je isti dan kratek čas držal Avstrijec Martin Höllwarth. Ta je poletel 196 metrov, kar je bilo dva metra več od prejšnjega svetovnega rekorda Poljaka Pjotra Fijasa iz leta 1987.

Prek 200 metrov je na zgodovinski dan letel tudi Avstrijec Andreas Goldberger, ki je 20 minut pred Finčevim dosežkom skočil 202 metra, a pri tem z roko podrsal po snegu, tako da daljava ni veljala. Je pa Goldi pri istih metrih pristal v drugi seriji treninga.

Svetovni rekord se je pozneje še velikokrat spremenil. Zadnji je še povsem svež, Avstrijec Stefan Kraft je pred dnevi v Vikersundu poletel 253,5 metra.


Zadnje iz rubrike Top 10:


Veliki kristalni globus prvič v rokah Slovenca

Pred natančno 20 leti je Primož Peterka postal prvi Slovenec z velikim kristalnim globusom. Peterka je lovoriko za zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala ujel prav na zadnji postaji v Planici. Potem ko je na sobotni posamični tekmi osvojil četrto mesto, je bilo jasno, da bo lastnik velike kristalne nagrade postal komaj 18-letni Slovenec.

Primož Peterka je 23. marca 1997 kot prvi Slovenec osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago. Primož Peterka je 23. marca 1997 kot prvi Slovenec osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago.

Na nedeljski tekmi je z drugim mestom le še potrdil skupno zmago in slavje s 40.000 navijači se je lahko začelo. "Izjemno sem vesel, da sem skupno zmago proslavil pred svojimi navijači. Danes bom ostal v Planici, da si obnovim moči, nato pa se bo začelo slavje," je takrat dejal najstnik, ki je najbližjega zasledovalca Nemca Dietra Thomo ugnal za 194 točk.

Uspeh je ponovil tudi leto pozneje, ko je osvojil še drugi veliki kristalni globus, kar do zdaj ni uspelo še nobenemu drugemu slovenskemu športniku.



Zadnji svetovni rekord v Planici pred 12 leti

Bjoern Einar Romoeren je zadnji planiški svetovni rekorder. 20. marca leta 2005 je poletel 239 metrov. Bjoern Einar Romoeren je zadnji planiški svetovni rekorder. 20. marca leta 2005 je poletel 239 metrov. Foto: Reuters

Tako kot prvi svetovni rekord v Planici tudi zadnji svetovni rekord pripada Norvežanu. Na nedeljski tekmi leta 2005 so gledalci imeli kaj videti. Najprej je Norvežan Tommy Ingebrigtsen na Letalnici bratov Gorišek z 231 metrov dolgim poletom izenačil rekordno znamko Finca Mattija Hautamäkija iz leta 2003. Nato je njegov rojak Bjørn Einar Romøren postavil 105. svetovni rekord, in sicer je pristal pri 234,5 metra. Še meter več je tisti dan neslo Hautamäkija.

A to še ni bilo vse. Romøren je v finalu pristal pri 239 metrih, kar je zadnji svetovni rekord, postavljen v Planici. Finec Janne Ahonen je v drugi seriji sicer poletel celo do 240 metrov, a so ga po padcu morali na nosilih odnesti v ambulanto.

Zadnji (veljavni) svetovni rekord v Planici

Planici je februarja leta 2011 rekord vzel Vikersund. Johan Remen Evensen je takrat pristal pri 243 metrih. Danes je lastnik najdaljšega poleta v zgodovini Avstrijec Stefan Kraft – pred dnevi je v Vikersundu poletel 253,5 metra.



Najbolj grenka dvojna zmaga, ki je razdelila Slovenijo

Planica je ob veselju med Slovence naselila tudi nekaj jeze. Vsaj nekateri so jo občutili 22. marca leta 2015. Nedelja je prinesla  grenko dvojno zmago. Slavil je Jurij Tepeš, drugi je bil Peter Prevc, ki je v skupnem seštevku na koncu zbral enako število točk kot Severin Freund, a ker je imel Nemec več zmag, je veliki kristalni globus pripadel njemu.

Prizor, ki je sprožil veliko kritik na račun Jurija Tepeša. Peter Prevc se je naslednjo sezono vrnil močnejši kot kadarkoli. Prizor, ki je sprožil veliko kritik na račun Jurija Tepeša. Peter Prevc se je naslednjo sezono vrnil močnejši kot kadarkoli. Foto: Grega Valančič/Sportida

Po prvi seriji je bil v vodstvu Prevc, ki je imel pred zadnjim obračunom pred največjim tekmecem Freundom 44 točk prednosti. Nemec je končal na sedmem mestu, kar je pomenilo, da bi Prevca do kristalnega globusa popeljala le zmaga.

Po odličnem finalnem nastopu Jurija Tepeša, ki je pristal pri 244 metrih in za polet prejel popolnih pet 20-ic je bilo jasno, da bo zmagal eden od domačih adutov. Prevc je bil v drugo več kot deset metrov krajši od Tepeša (233,5 metra), zdrsnil je na drugo mesto, za zmago in kristalnim globusom je zaostal za 2,8 točke. Oba s Freundom sta zbrala 1.729 točk, a globus je končal v rokah tistega, ki je v sezoni zbral več zmag (Freund – 9, Prevc – 3).

Tepešev polet je Slovenijo razdelil. Mnogi so bili neusmiljeni, kritike so letele z mnogih strani. Nekateri so menili, da bi lahko skrajšal polet in kolegialno pomagal Prevcu do globusa (kar bi naredili Nemci), drugi so stopili na Jurijevo stran in dejali, da Peter globusa ni izgubil na tej tekmi, saj je imel vso sezono, da bi zbral točko več.

 "To zimo sem imel na voljo 32 tekem, da bi dobil vsega eno točko več na eni od teh tekem, tako da je bil problem samo v meni, ko se kakšno tekmo prej nisem dovolj zbral ter nisem dovolj dobro oddelal," je, potem ko je uredil misli, dejal Prevc. Naslednjo sezono se je vrnil močnejši kot kadarkoli.

Krona rekordne sezone, ki jo bo težko ponoviti

Peter Prevc je lani v Planici dvakrat zmagal in bil dvakrat drugi. Po zadnji rekordni 15. zmagi v sezoni pa takole poziral z nagradami, ki si jih je priboril v nepozabnem tekmovalnem obdobju. Peter Prevc je lani v Planici dvakrat zmagal in bil dvakrat drugi. Po zadnji rekordni 15. zmagi v sezoni pa takole poziral z nagradami, ki si jih je priboril v nepozabnem tekmovalnem obdobju. Foto: Vid Ponikvar

Je bilo pa toliko bolj veselo v slovenskem taboru v lanski sezoni, ko Peter Prevc ni imel prave konkurence. Najboljši skakalec in letalec lanske zime je vse dvome o prejemniku velikega kristalnega globusa razrešil že pred Planico. Pod Poncami pa je s kar nekaj rekordi le potrdil dominacijo, ki jo bo težko ponoviti.

Prvi dan štiridnevnega praznika je ugnal vso konkurenco, na odru za zmagovalce se mu je pridružil reprezentančni kolega Robert Kranjec. Drugi dan smo videli dvojno slovensko zmago, slavil je Kranjec pred Prevcem. Tudi sobota, namenjena ekipni tekmi, je postregla s slovenskimi stopničkami, naši orli so končali na drugem mestu. Sezona se je končala z dvojno slovensko zmago, tokrat je Prevc končal pred Kranjcem.

Takole je Robert Kranjec po drugi dvojni lanski slovenski zmagi v Planici "napadel" junaka zime Petra Prevca. Takole je Robert Kranjec po drugi dvojni lanski slovenski zmagi v Planici "napadel" junaka zime Petra Prevca. Foto: Vid Ponikvar

Peter Prevc je v tisti sezoni osvojil vse, kar se je dalo. Dosegel je rekordnih 15 zmag v eni sezoni, rekordnih 22 stopničk v eni sezoni, rekordnih 2.303 točk v eni sezoni. Kot drugi slovenski skakalec je osvojil veliki kristalni globus, pripadel mu je tudi mali globus za najboljšega v poletih, v vitrine pa je pospravil tudi zlatega orla za najboljšega v seštevku novoletne turneje.

Magnet in slovenski praznik za navijače

Zaključek skakalne sezone v Planico vselej privabi na desettisoče obiskovalcev. Za večino, ki se v drugi polovici marca zgrne  pod Ponce, so poleti postali pravi praznik. Tradicija, ki se je je vredno držati.

Planica - slovenski skakalni praznik Planica - slovenski skakalni praznik Foto: Žiga Zupan/Sportida

Na marčevskem odprtju letalnice bratov Gorišek leta 1969 se je v treh dneh tekmovanja zbralo 90.000 gledalcev. Leta 1997 naj bi si planiške tekme svetovnega pokala ogledalo rekordnih 130.000 obiskovalcev, 22. marca 1997 naj bi se na tekmi pod letalnico zbralo 70.000 gledalcev.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano