Tour de France
Ponedeljek, 10. 7. 2017, 20.00
1 leto, 9 mesecev
Sportalov zakaj - Tour de France
Zakaj je Dirka po Franciji dirka vseh dirk?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,85
Tritedenska etapna kolesarska dirka Tour de France je bolj pestra kot marsikatera športna prireditev na svetu. Vse, kar se zgodi na francoski pentlji, odmeva neprimerno bolj kot na drugih kolesarskih dirkah. Zakaj je tako posebna in zakaj ji tudi dopinški madeži ne morejo do živega, sponzorjev pa ne odvrnejo od podpore?
Oči športne javnosti so julija, kot običajno, uprte v Dirko po Franciji. Marsikdo vroče popoldneve namesto v naravi preživlja pred televizijskimi zasloni, kjer smo vsakodnevno priča bolj ali manj dramatičnim trenutkom na cestah, ki jih oblegajo številni navijači.
Dirka po Franciji je dirka z najdaljšo tradicijo - letos je na sporedu že 104. izvedba, prvo so izpeljali že leta 1903, zaradi vojne vihre pa je nekaj dirk odpadlo -, najboljšo organizacijo, največjo navijaško in najmočnejšo sponzorsko podporo. Zakaj je Tour de France dirka vseh dirk? Zakaj se prav o njej največ piše in govori?
-> Majka se poslavlja s Toura, Porte pozdravlja iz bolniške postelje
Martin Hvastija je dvakrat nastopil na Dirki po Franciji. "Tam sem ugotovil, da kljub izkušnjam na kolesu ničesar ne vem."
"Zato, ker je to najstarejša tritedenska kolesarska dirka, kjer so si organizatorji izmislili format tekmovanja, ki ga posnemata tako italijanski Giro kot španska Vuelta. Čeprav je Tour samo štiri leta starejši od Gira, pa je to začetna prednost, ki jo bo nemogoče uloviti," je prepričan Martin Hvastija, nekdanji kolesar, danes pa strokovni sodelavec Kolesarske zveze Slovenije in strokovni komentator Toura na TV Slovenija.
Dirka z najmočnejšo konkurenco
Pravi, da je eden od dejavnikov, zaradi katerega je francoska pentlja najpomembnejša kolesarska dirka na svetu, tudi dejstvo, da je konkurenca tam najmočnejša in da je julij, ko je Tour na sporedu, kolesarski vrhunec sezone.
"Na Tour odhajajo najboljši kolesarji, ki so v tem obdobju v najboljši formi," pojasnjuje Hvastija, ki je dvakrat vozil na Touru, sedemkrat pa je nastopil na Giru in Vuelti.
Tour de France je bogat izvir zgodb, ki v medijih in med oboževalci kolesarstva vedno naletijo na obilo pozornosti. (Na fotografiji: Alberto Contador po poškodbi na lanskem Touru prihaja v cilj s pomočjo ekipnih kolegov).
Na podlagi lastnih izkušenj ocenjuje, da je Tour res nekaj posebnega. "Šele ko prideš tja, vidiš, da nič ne veš. Vse je drugače in težje kot na drugih dirkah in mislim, da bi se vsi kolesarji strinjali z menoj."
"Če že ne zaradi trase, pa je zaradi konkurence Tour najzahtevnejša dirka v sezoni in prav gotovo največji športni dogodek, ki je na sporedu vsako leto. Vsa druga večja tekmovanja, kot sta na primer svetovno prvenstvo v nogometu in olimpijske igre, so na sporedu periodično," poudarja Hvastija.
V vseh pogledih številka 1
Tudi Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing iz agencije Sport Media Focus, meni, da je Tour de France največja kolesarska dirka v sezoni.
"Nemogoče ga je primerjati s kolesarskim programom na olimpijskih igrah ali katerikoli drugi dirki, tako kot je na primer nemogoče primerjati katerikoli turnir za grand slam, tudi tisti v Parizu ali olimpijski teniški turnir, z Wimbledonom."
Tour je v vseh pogledih številka ena, pravi.
"Tudi v rangiranju na lestvici Mednarodne kolesarske zveze, kjer zmaga na Touru prinaša več točk kot zmaga na Giru in Vuelti. Verjetno je eden od razlogov ta, da ima Tour najdaljšo tradicijo in da je bolj globalen v primerjavi z drugima dvema tritedenskima dirkama."
Elizejske poljane predstavljajo spektakularno kuliso sklepnega dejanja Dirke po Franciji.
Plišasti levčki so eden najbolj prepoznavnih znakov zmage na Touru. Po poročanju francoskega športnega časnika L’Équipe jih podeljujejo šele od leta 1987, razlog zato pa je dejstvo, da je bil ravno lev maskota francoske banke Crédit Lyonnais, ki je sponzor Toura že vse od leta 1981.
Prvi čez mejo in prvi na televizijo
Tako ju očitno dojemajo tudi sponzorji. Medtem ko ima Giro večinoma italijanske sponzorje, Tour podpirajo globalni sponzorji, poudarja sogovornik.
"Morda tudi zato, ker se je Tour kot večetapna dirka prvi začel širiti čez meje Francije (letos se je dirka začela v Düsseldorfu v Nemčiji, op. p.), ker so prvi začeli televizijske prenose in ker ima cilj zadnje etape, Elizejske poljane v Parizu, s svojo prečudovito kuliso za televizijske kamere in fotografe poseben čar. Kulisa Milana, kjer se končuje Dirka po Italiji, se s tem ne more primerjati," poudarja Ambrožič, ki sicer osebno čuti, da je na Giru med navijači čutiti več strasti kot na Touru.
"Občutek imam, da so Italijani bolj nori na kolesarstvo kot Francozi, ki po moji oceni na vse skupaj gledajo kot na odlično promocijo."
Rekordno število zmag na Dirki po Franciji je Lancea Armstronga postavilo na piedestal kolesarstva. Pozneje se je izkazalo, da je uspehe dosegal s pomočjo prepovedanih sredstev. (Na fotografiji: z družino na Elizejskih poljanah leta 2005).
Sponzorska podpora, ki je madeži ne zamajejo
Zanimalo nas je, zakaj so sponzorji tako zvesti Touru, ko pa je znano, da so dirko v preteklosti večkrat očrnili raznorazni madeži.
Na primer zlorabe, tudi dopinške, če se spomnimo samo nekdanjega vladarja francoskih cest, Lancea Armstronga, ki je kar sedemkrat zmagal na Touru, pa potem po razkritju dopinškega ozadja ostal brez vseh naslovov.
"Tudi sam sem se že večkrat vprašal, zakaj kolesarstvo na ta račun ni utrpelo večje škode."
"Zdi se mi, da je razlog v tem, da so kolesarski napori, ki so jim kolesarji podvrženi v treh tednih in ki jih ves čas opisujemo kot peklenske, tako hudi, da ljudje razumejo, da so zahteve nenormalne. Mislim, da to pri ljudeh vzbuja strahospoštovanje, in morda ravno zato na kolesarje gledajo drugače. Verjetno so bolj tolerantni," ugiba Ambrožič.
Moč televizije in družbenih omrežij
Prepričan je, da veliko zaslug za to, da se je kolesarstvo približalo ljudem, nosi televizija.
"Navijači nekatere kolesarje častijo bolj kot ljubitelji tenisa častijo teniške igralce," je prepričan.
"Strast med gledalci, ki so pripravljeni ogromno časa in energije vložiti v to, da vsaj za trenutek uzrejo kolesarsko karavano, je izjemna. To doživiš v redkokaterem športu, sponzorjem pa to prinaša sporočilo, da je Tour de France dogodek z zgodbo in je več kot zgolj športno tekmovanje. Kolesarstvo začenja mejiti na religijo in se v tem smislu močno približuje nogometu," je prepričan.
Pri tem je izpostavil tudi pomen družbenih omrežij, ki v zadnjem obdobju za popularizacijo kolesarstva prispevajo podoben zagon kot ga je pred leti televizija.
"V kolesarstvu je ogromno posameznikov, ki postajajo globalne zvezde. In če jih nekdo razočara, tako kot jih je pred leti Armstrong, si poiščejo nove idole," pravi Ambrožič.
Slovak Peter Sagan je zaradi svojih rezultatov in osebne karizme trenutno eden največjih zvezdnikov kolesarstva.
Marko Džalo, športni terapevt pri kolesarski ekipi Sky, o tem, zakaj je Tour glavna dirka v kolesarski sezoni
Eden od idolov je prav gotovo Britanec Chris Froome, eden ključnih mož v ekipi Sky, kjer je kot športni terapevt zaposlen Slovenec Marko Džalo. Sam je okusil že vse tri dirke Grand Tours, zato je več kot primeren sogovornik za primerjavo njihove pomembnosti.
"Zmaga na Touru lahko kolesarju spremeni kariero in življenje, takšno moč ima," pravi Džalo. "Če zmagaš na etapi na Giru, Touru in Vuelti, bodo mediji večinoma omenjali samo zmago na francoski pentlji. Je pa vsaka izmed treh največjih večetapnih dirk unikatna."
Marko Džalo s Chrisom Froomom, kapetanom ekipe Sky, po osmi etapi letošnje Dirke po Franciji.
Prva je na sporedu Dirka po Italiji (maja), katere značilnost sta slabo vreme in italijanska organizacija. To po Markovem mnenju pomeni, da je dobro organizirana v teoriji, slabša pa v praksi.
"Na trenutke je na Giru vse skupaj dokaj kaotično in brez pravega reda," opisuje rožnato pentljo, medtem ko francoski Tour doživlja kot odlično organizirano dirko, ki bi jo vsak rad doživel na lastni koži. Zakaj?
"Že zaradi vrveža in fanatičnih navijačev, ki spominjajo na navijače, ki so prisotni na enodnevnih belgijskih klasikah, le da je na Touru tako vseh 21 dni!" pravi Džalo, ki je svojo kariero športnega maserja začel na tretji oziroma zadnji tritedenski dirki sezone, na španski Vuelti, ki ima pri njem posebno mesto. "Ker prve ne pozabiš nikoli," namigne.
"Vuelta je najmanj stresna tritedenska dirka," ugotavlja. "Vse je bolj 'tranquillo', kot bi dejali španski kolegi, in temu primerna je tudi organizacija dirke. Vseeno jim je, ali stojiš levo ali desno, vse dokler ne zmotiš njihove 'sieste'. To je dirka, na kateri si kolesarji, ki še lovijo dobre rezultate in morebitno novo pogodbo, poskušajo izboriti čim boljše rezultate."
