Sobota, 14. 1. 2017, 4.09
6 let, 6 mesecev
Intervju s Kajo Juvan
Za svojo največjo zmago v karieri je dobila le pomarančo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
Ne, pri njej ne boste videli, da bi zlomila lopar. Kaja Juvan, prihodnost slovenskega tenisa, že pri šestnajstih letih ve, kaj želi doseči v tenisu. Čeprav je po zmagi na znamenitem turnirju Orange Bowl dobila vrsto ponudb, ostaja doma, saj pravi, da ima tukaj vse, kar potrebuje.
Kaj se je spremenilo po zmagi na turnirju v Orange Bowlu?
Dobila sem več motivacije in postavila sem si še višje cilje. Zdi se mi, da sem dobila nekoliko več medijske pozornosti. S tem uspehom sem očitno opozorila nase in že kar nekaj ljudi ve, kdo sem in kaj delam. Tudi sponzorji so mi zvišali pogodbo … Povabili so me na določene turnirje, ker sem na lestvici ITF končala kot šesta igralka.
Ali vas medijska pozornost že kaj moti?
Ne, nikakor ne. Ničesar mi ni treba skrivati. Nisem tako kot na primer Agassi (Andre Agassi, nekdanji prvi igralec sveta, op. p.), ki ni maral tenisa (smeh, op. p.). Vse povem po resnici, tako da s tem nimam nobenih težav. Zmoti me le, če se o meni pišejo neresnice.
Pri Kaji je bilo na igrišči videti njeno igrivost in sproščenost.
V finalu Orange Bowla ste dokaj suvereno (6:1, 6:4) premagali prvo mladinko sveta Anastazijo Potapovo. Kaj je po vašem mnenju odločilo finale?
Igrala sem brez vsakršnega pritiska. Igrala sem točko za točko. Finale sem jemala kot nagrado za konec leta, neobremenjeno sem igrali proti eni najboljših igralk med mladinkami. Igrala sem svoj tenis in tekma je šla kar mimo. Še sama sebe sem presenetila.
Zmagovalci Orange Bowla dobijo pokal (skledo), v katerem so tudi pomaranče. Kaj ste naredili s temi pomarančami, ste jih pojedli?
To so me že večkrat vprašali. V bistvu so mi za domov dali le eno pomarančo. Ne vem, ali je to sploh dovoljeno. Tudi torbe za na letalo sem imela tako težke, da bi bil še en kilogram pomaranč preveč.
Vaš uspeh je verjetno opazil marsikdo. So vas morda povabili na kakšno teniško akademijo?
Sama nimam praktično nobenih stikov s tem, saj me želijo od tega čim bolj izolirati. Dobila sem veliko ponudb, ampak ne želim toliko spremljati tega. Mislim, da doma vse dobre deluje, ne vidim razloga, da bi odšla drugam.
Kakšen je bil občutek, ko ste svoje ime prvič videli na lestvici WTA?
V bistvu nič posebnega. Najboljši občutek je bil, ko sem zmagala na prvem dvoboju in sem premagala to oviro. Vedela sem, da se bo to prej ko slej zgodilo. Želela sem si, da se čim prej. Tista tekma mi je veliko pomenila, čeprav ni bila nič posebnega. Navsezadnje mi ni toliko pomembno, da se vidim na 700. mestu, kot pozneje, ko bom morda nekoliko višje.
Ko je na turnirjih si na telefonu izbriše vse aplikacije, saj želi biti čim bolj osredotočena na svoje igre.
Ali že veste, kako visoko si želite priti v tenisu?
Postavljam si kratkoročne cilje. Trenutno ne gledam toliko na rezultatske cilje kot pa na razvoj. V preteklosti sem si postavljala rezultatske cilje in se ni najbolje izšlo. Preveč je bilo pritiska in potem si samo še bolj razočaran, če ti ne uspe. Menim, da je trenutno pomembno, da napredujem v fizični pripravi, da nimam poškodb in da mi žogica bolje odleti z loparja. Prvi cilj je igrati na mladinskih turnirjih za grand slam.
Mogoče je bilo lani vsega skupaj malo preveč. Bil je kar šok. Kar naenkrat sem bila zraven vseh profesionalcev … Mislim, da bo letos malo bolje in da se glede mladinskih turnirjev za grand slam ne sme delati prevelike drame. Navsezadnje zares štejejo članski turnirji za grand slam.
Trenirali ste tudi z Roberto Vinci, finalistko OP ZDA. Kakšna je bila ta izkušnja?
Bil je izjemen občutek. Pri njej sem videla, da ni treba, da si Serena Williams … Igra zelo pametno in zelo dobro nadzoruje žogo. Predvsem mi je bilo zanimivo, da ni igrala nič močneje od mene. Ugotovila sem, da ni vse v moči.
Obiskujete bežigrajsko gimnazijo. Koliko vam sploh uspe biti pri pouku?
Ko sem doma, sem ves čas v šoli. Nekako poskušam vse usklajevati. Na primer, ko imam v šoli športno vzgojo, že naredim trening. Trudim se, da vse nadoknadim.
Ali kaj pogrešate druženje z vrstnicami? Verjetno vaš dan poteka povsem drugače.
V šoli ne išče izgovorov in se trudi, da vso snov nadoknadi.
Imam ožji krog prijateljev, ker ne hodim na prav veliko zabav, samo ko imam čas. Med daljšimi šolskimi odmori poklepetam tudi s svojimi prijateljicami. Menim, da nisem za toliko stvari prikrajšana in niti me ne mika, da bi hodila na veliko zabav. Po treningih sem že tako utrujena … Včasih se sprašujem, kako bi bilo, če ne bi imela treninga takoj, ko pridem domov, ampak na koncu se na turnirjih vse povrne.
Imajo učitelji v šoli dovolj posluha za odsotnost in treninge?
Nimam nobenih večjih težav. Mogoče je malo težje shajati s kakšnimi učitelji, ki niso navajeni športnikov. Ni veliko športnikov, ki manjkajo toliko kot jaz. Nekateri športniki v šoli iščejo izgovore … Mislim, da me v šoli vedno bolj razumejo in mi tudi pomagajo. Imam super razredničarko, ki mi vse uredi.
Pri nekaterih najboljših igralcih vidimo, kako v besu polomijo lopar. Nam zaupate, koliko zlomljenih loparjev imate na vesti?
A od jeze?! Ne, ne, to se pri meni ne dogaja. Spominjam se, da mi je počil lopar, ko sem servirala. Lopar namreč včasih uporabljam za oporo. V besu pa še nisem zlomila loparja in si tega niti ne želim. Nič mi ne bi pomagalo, če bi to storila.
Imate kakšnega teniškega idola, ki vam je vzornik ali vzornica tudi po obnašanju na igrišču?
Zelo všeč mi je Roger Fedrer. Že od majhnega ga spremljam. Med dekleti nikoli nisem našla igralke, ki bi mi bila tako všeč. Federer se mi zdi zares v redu in tudi na igrišču je zelo miren. Sama večkrat kažem čustva na igrišču, ampak mislim, da se to z leti spreminja. Zagotovo bi šla rada svojo pot. Če nekoga oponašaš, se ponavadi ne konča najbolje. Zdi se mi, da moram biti samosvoja, če želim, da mi uspe. Takoj, ko začnem poskušati igrati kot Federer, se mi spremeni drža …
Vedno je imela rada športe z žogo.
Si raje ogledate moški ali ženski dvoboj?
Včasih sem želela gledati samo moške dvoboje, zdaj pa si raje ogledam ženske. Bolj ko sem bližje najboljšim, raje gledam ženski tenis. Ugotavljam, da sem že blizu.
Kako danes spremljate teniške dvoboje najboljših? Se morda zdaj bolj osredotočate na taktiko?
Odvisno. Zdi se mi, da vedno bolj opazujem tudi taktiko. Na začetku sem spremljala le tenis, zdaj spremljam tudi obnašanje in to, kar mi Robi (trener op. p.) da za nalogo, da si pogledam. Vedno bolj se skušam postaviti v njihovo vlogo. Da, zagotovo zdaj opazujem tudi druge stvari in ne samo tenisa. Na veliko stvari sem pozorna.
Je tenis še vedno vaša prva ljubezen?
Ja (smeh, op. p.), na kakšen način to mislite?
Reciva čisto iz športnega vidika?
Vedno sem imela rada športe z žogo. Poskušala sem vse. Pri tenisu mi je šlo dobro. Sem zelo tekmovalna oseba. Zdaj sem res osredotočena samo na tenis in to mi ustreza.
