Ponedeljek, 23. 1. 2017, 20.30
6 let, 6 mesecev
Sportalov zakaj/Sportalov zato
Ste se kdaj vprašali, zakaj so kosmate?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,48
V teh dneh na svoj račun prihajajo ljubitelji tenisa, potem ko lahko spremljajo teniške dvoboje na OP Avstralije, prvi letošnji turnir za grand slam. Verjetno se malokdo vpraša, zakaj so žogice, s katerimi igrajo na teniških igriščih, kosmate.
Teniške žogice niso bile vedno takšne, kot jih poznamo danes. Prve so bile napolnjene s semeni fig, polnili so jih celo z lasmi in narezano plutovino. Njihov odboj je bil veliko slabši kot danes, takratne žogice so se odbijale le na trdih tleh. Pozneje so jih začeli izdelovati iz usnja, ki je bil zavit v volno ali krzno.
Žogice zamenjajo vsako sedmo oziroma deveto igro
Danes so žogice narejene iz posebne toplotno obdelane gume, ki je prekrita s sintetičnimi in volnenimi vlakni. Žogica je narejena iz dveh delov. Napolnjena je z zrakom, ki v njej povzroča pritisk in ji daje trdoto. Z igro se trdota zmanjša, tako da čez čas postane mehka in neuporabna, zato jo je treba pogosto menjavati. Na profesionalnih turnirjih jih na začetku dvoboja zamenjajo že po sedmih odigranih igrah (ogrevanje pomeni dve igri), nato pa jih menjajo na vsakih devet iger. Po nekaterih podatkih na leto izdelajo več kot 300 milijonov teniških žogic.
Več razlogov je, da so žogice kosmate
Sintetična in volnena vlakna niso samo okras. Imajo svoj namen, ki je še kako pomemben pri teniški igri. Zaradi tega so mehkejše, njihova hitrost v zraku je manjša, vlakna pa regulirajo tudi njihov odboj. Še eno zelo pomembno funkcionalnost imajo. Kosmate žoge bolj "zagrabijo" igralno podlago kot gladke. To pomeni, da imajo žogice z veliko rotacijo večji učinek, kar je pri današnjem stilu tenisa zelo pomembno.
Uradno je rekord 253 kilometrov na uro, a hitrosti so bile še večje
Čeprav želijo s sintetičnimi vlakni in volno žogo upočasniti, pa najboljši igralci pri začetnem udarcu dosegajo visoke hitrosti. Že leta 1931 naj bi ameriški igralec tenisa udaril servis s hitrostjo neverjetnih 293,3 kilometra na uro, vendar tega dosežka niso uvrstili na seznam najhitrejših servisov, saj je zaradi takratne tehnologije vprašljiva natančnost izmerjene hitrosti.
Danes ima uradno najhitrejši servis Američan John Isner – 253 kilometrov na uro. Dva igralca sta servirala še hitreje, a ATP izidov na turnirjih serije Challenger na priznava. Avstralec Sam Groth je serviral s hitrostjo 263,4 kilometra na uro, medtem ko je Francoz Albano Olivetti s svojim začetnim udarcem dosegel hitrost 257,5 kilometra na uro. Med dekleti ima rekord Sabine Lisicki: 210,8 kilometra na uro.
Rumene, da se jih bolje vidi
Žogice so v zadnjih letih rumene, v preteklosti pa so bile črne ali bele. Odvisno od tega, kakšne barve je bila podlaga teniškega igrišča. V novejši zgodovini so se sprva uporabljale predvsem bele, leta 1972 pa je mednarodna teniška zveza predstavila rumene žogice in jih uvrstila v pravila tenisa. Raziskave so namreč pokazale, da so rumene žogic bolje vidne za gledalce, ki gledajo tenis prek televizijskih zaslonov. S tem so želeli tenis še bolj približati širši množici. Skozi čas se je začela rumena barva vse bolj uveljavljati na teniških igriščih.
