Znova (pre)daleč od uspeha

Ljubljanski košarkarji se pogosto radi oklepajo retorične puhlice ter novinarje in javnost poučujejo, da je vsaka tekma poglavje zase. A njihovi navijači so ob prebiranju pirejskega poglavja večkrat dobili vtis, da so podoben potek dogodkov in razplet že videli oziroma prebrali. Siena (-28), Kaunas (-19), Pirej (-33). Tri gostovanja, s katerih so se izbranci Memija Bečiroviča vračali z bolečo zaušnico in še bolj bolečim točkovnim primanjkljajem. Le letos sila neprepričljivi Virtus je pokazal nekaj več usmiljenja in "zmajem" za popotnico namenil zgolj deset točk minusa. A bolj kot visok poraz v pristanišču Aten v oči bodejo pristop, odnos in v končni fazi prezgodaj dvignjene roke ter puška, ki je poletela proti grški koruzi. Tolažba, da je podobna usoda v dvorani Miru in prijateljstva v tej sezoni doletela že košarkarje Prokoma in Virtusa, je v tem primeru dokaj jalova. Podobno velja za izpostavljanje objektivno izjemno velikega razkoraka v proračunih Uniona Olimpije in Olympiacosa ali pa podčrtovanje zvezdnikov, ki so zapisani na igralskem seznamu nekdanjih evropskih klubskih prvakov. Misli velja, bolj kot usodi ostalih članov skupine A ali pa slovesu in denarnici tekmeca, namenjati predvsem iskanju poti do maksimalnega izkoristka obstoječega kadra in pa odnosu do zeleno-belega dresa in igre.

Draga grška šola

Olimpija je že zavoljo svojega položaja na monetarni lestvici evroligaških klubov in profila oziroma karakteristike igralske zasedbe obsojena na svojevrsten pristop, če ne želi biti topovska hrana. V nekaj redkih odsekih na gostovanjih, predvsem pa pred tivolsko publiko, so Ljubljančani letos že pokazali, kateri delci sodijo v to sestavljanko. Ob že pregovornem moštvenem pristopu kot osnovni determinanti, ki izključuje kakršenkoli lov na individualne statistične podvige, sodita v to kategorijo tudi čvrsta in predvsem dosledna igra v obrambi z natančnim upoštevanjem tekmečevih adutov ter najbolj nepredvidljiv člen - napadalni navdih nosilcev.

Proti Olympiacosu so "zmaji" nekajkrat sicer znali odgovoriti na grško igro. Tako so se predvsem po zaslugi Jasmina Hukića z natančnimi meti za tri točke dobro odzvali na consko postavitev favoriziranih gostiteljev. A kaj ko se je na tej točki napadalna ponudba slovenskih podprvakov tudi končala. Ob kopici zgrešenih metov povsem izpod koša in težavah pri prenosu žoge ter organizaciji napada se je grška premoč zgolj krepila. Za nameček pa so Ljubljančani pozabili na najbolj osnovno trenerjevo navodilo in domačim strelcem pustili dokaj proste roke. Slednji so se ob ljubljanskem obrambnem "popustu" dodobra razigrali in se z obrestmi maščevali za tivolski spodrsljaj.

Za TOP 16 bo treba pokazati precej več

Po videnem v Pireju bi, ob upoštevanju dejstva, da gre za peti poraz v zadnjih šestih tekmah in skupno že šestega v devetih krogih, le težko verjeli, da so pri Olimpiji na seznam ciljev ali vsaj želja pred sezono zapisali uvrstitev v druge del evrolige. Tudi CSKA, s katerim se bo Bečirovičeva četa soočila takoj po novem letu, ne predstavlja prav lepe priložnosti za skok na zeleno vejo. Moskovčani namreč v novi evropski sezoni še niso slišali za domačo razprodajo točk. A vlak za TOP 16 vendarle še ni zaobšel Tivolija, saj je pred Ljubljančani, če se vrnemo k začetni iztočnici, vendarle še nekaj nepopisanih poglavij. Kot na dlani pa je, da bo treba za boljšo končno oceno in morebitno napredovanje pokazati, sliši se tako zelo preprosto, - več.