Ponedeljek, 10. 10. 2016, 23.00
6 let, 7 mesecev
Špartatlon 2016
Slovenec, ki je letos premagal najtežjo tekaško preizkušnjo na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
"To je bila najtežja preizkušnja, kar sem jih pretekel. To so potrdili tudi ostali ultramaratonci, ki so dali čez še veliko več ekstremnih preizkušenj kot jaz," pravi Mirko Bogomir Miklič, edini Slovenec, ki je letos uspešno pretekel Špartatlon.
Mirko Bogomir Miklič je edini Slovenec, ki je letos uspešno pretekel 246 kilometrov, razdaljo od Aten do Šparte. Gre za ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo, ki poteka od leta 1983. Miklič je v konkurenci skoraj 400 tekačev iz 37 držav osvojil 22. mesto med moškimi oziroma 25. mesto v absolutni razvrstitvi. V cilj je pritekel po 28 urah, 50 minutah in 39 sekundah. Zmagal je Poljak Andrzej Radzikowski, ki je za ekstremno preizkušnjo potreboval manj kot 24 ur (23;01:13).
Kaj je Špartatlon?
Špartatlon je ekstremna vzdržljivostna preizkušnja, ki vsako leto konec septembra poteka v Grčiji. Tekači morajo premagati 246 kilometrov od Aten do Šparte – razdaljo, ki naj bi jo pretekel tudi antični tekač Fedipij. Grški zgodovinar Herodot, katerega zgodbe so edini vir grško-perzijskih vojn, omenja Fedipija kot kurirja, ki je ob vdoru Perzijcev tekel iz Aten po pomoč v Šparto. Ali je bilo to res ali ne, ne bomo nikoli vedeli z gotovostjo, dejstvo pa je, da je Špartatlon tesno povezan prav s to legendo.
Glava je dobro služila, želodec in noge pa so štrajkali
Miklič je bil eden od treh slovenskih predstavnikov na štartu, žal pa edini, ki je uspešno pritekel v cilj. Nataša Robnik in Marjeta Gomilšak preizkušnje nista končali, tudi 51-letni poslovnež, ki resneje teče šele zadnjih deset let, pa ni tekel brez težav.
Ob prihodu v cilj tekmovalci spijejo sveto vodo iz reke Evrotas.
"Glava, ki je pri takem preizkusu zelo pomembna, je dobro služila, želodec in noge pa so štrajkali. Koleno me je začelo boleti že po 140 kilometrih, tako da sem imel kar nekaj težav. Sicer pa je bilo najtežje teči ponoči, svoj davek pa je terjala tudi temperaturna razlika. V Korintu je bilo tako 33 stopinj Celzija, na gori Parthenion pa le deset," oriše razmere na progi Miklič, ki je bil ob prihodu v cilj zelo zadovoljen.
Grki živijo s tem dogodkom
V cilju tekmovalci tudi poljubijo kip kralja Leonidasa.
Slovenski ultramaratonec je bil navdušen tudi nad ljudmi ob progi, ki živijo za ta dogodek. "Prav posebno vzdušje je ob prihodu v Šparto. Že štiri kilometre pred ciljem sem od gospe ob progi prejel oljčno vejico, otroci pa so me s kolesi spremljali do cilja. Mesto diha s tekmo. V cilju nisem čutil ne bolečin ne utrujenosti, adrenalin naredi svoje," je še povedal Miklič, ki teče predvsem zaradi zdravja. S tekom je namreč začel po zdravniškem pregledu pri 35 letih, ko so bile njegove vrednosti na meji priporočljivega: ''Rekreiral sem se že pred tem, a takrat sem se odločil, da bom bolj redno tekel. Za kolesarjenje ni bilo dovolj časa.''
Prav veliko počitka si po preizkušnji, ki je potekala 30. septembra in 1. oktobra, ne bo vzel, saj ga že čez slab mesec dni čaka nastop na maratonu v New Yorku. '"Če bi bilo koleno v redu, bi že tekel, a je treba najprej na pregled. V New Yorku bi rad tekel pod tremi urami, saj imam cilj vseh šest največjih maratonov (World Marathon Majors) preteči pod to mejo. V Berlinu, Chicagu in Londonu mi je že uspelo, tekel sem tudi že New Yorku in Bostonu, a ne pod tremi urami, nisem pa še tekel v Tokiu. Ta bo moj zadnji izmed šesterice," je svoje prihodnje načrte predstavil naš sogovornik, ki je v svoji karieri osemkrat pretekel tudi najdaljšo preizkušnjo ljubljanskega maratona. Najboljši čas je postavil predlani, ko je tekel 2;54:52, lani pa je jubilejno 20. izvedbo največjega slovenskega tekaškega dogodka zmogel v času 3;06:28.
