S. Vukmirovič: Presegla bom Valantovo

Z atletskih stez je bila odsotna dolgo obdobje in za nekaj časa sklenila športno pot. Leta 2003 se je vrnila in presenetila z odličnimi rezultati, katere je v lanski in letošnji sezoni še nadgradila. Živi v Angliji skupaj z nogometnim reprezentantom Aleksandrom Rodićem in si želi nastopa v finalu troskoka SP v Helsinkih.

Le še dan vas loči od debitantskega nastopa na SP. Kako se počutite? Nisem živčna. Komaj čakam na tekmo, saj vem, da sem dobro pripravljena in lahko z optimizmom tekmujem. Upam, da bom nadaljevala s serijo dobrih nastopov na pomembnih tekmah in potrdila, da sem najboljša na velikih tekmovanjih.

Kaj pričakujete na Finskem, kakšne so želje? Veliko atletinj nas je zelo blizu po letošnjih rezultatih. Kar nekaj nas je, ki nas loči malo centimetrov, zato je jasno, da bo veliko odvisnega od dnevne forme. Sama upam na finale in verjamem, da sem sposobna uresničiti zadane cilje.

Koliko mislite, da bo potrebno skočiti za uvrstitev med najboljših dvanajst, kolikor se jih uvrsti v sklepni del? Nekje malo nad 14 metrov mislim, da bo dovolj. Letos sem spremljala veliko mitingov najvišje ravni in opazila, da so nad 14 metri skakale le prve tri, ostale so bile navadno pod to mejo. Tudi v zlati ligi. Zato sem prepričana, da za finale zadostuje dosežek okoli osebnega rekorda.

Nastop v Helsinkih ste si zagotovili na sredozemskih igrah, ko ste v finalu skočili 14,08 m in zasedli četrto mesto. Ste sposobni skočiti še dlje? Na zadnjih treningih sem s krajšim zaletom skakala okoli 13,70 m, zato sem prepričana, da lahko popravim osebni rekord. Ob daljšem zaletu in idealnem skoku sem že zdaj sposobna skočiti okoli 14,30, 14,40 m.

Morda nekoč presežete Anjo Valant, ki je leta 2000 skočila 14,69 m. Se spogledujete z rekordom? Seveda se. Verjamem, da mi lahko v prihodnjih letih uspe preseči dosežek Valantove, saj iz leta v leto napredujem. Začela sem pri 13,07 m, nadaljevala pri 13,46 m, 13,97 m in se letos ustavila pri 14,08 m. Pri troskoku se da dokaj hitro pridobiti centimetre, zato v prihodnosti upam tudi na državni rekord.

Kdo so kandidatke za medalje? Prvi favorit je nedvomno Rusinja Tatjana Lebedeva. Druga bi utegnila biti Trecia Smith iz Jamajke, medtem ko je dobitnico bronaste medalje sila težko napovedati. Za tretje mesto je več kandidatk.

Reprezentanco bo letos krojilo le osem atletov in atletinj. Kaj pričakujete od sotekmovalcev? Prepričana sem, da bo vsak dal vse od sebe in bo po najboljših močeh skušal izpolniti zadane cilje. Najmočnejši člen je nedvomno Matic Osovnikar, ki je sposoben veliko. Sicer pa sem zdaj že nekaj časa članica izbrane vrste in moram priznati, da sem navdušena nad vzdušjem, ki vlada v ekipi. Smo dobra družba, ki se odlično razume. Zabavno je.

Boste po koncu SP še nastopali? Verjetno se bom udeležila še štirih, petih tekem. Bomo videli, kako se bova dogovorila z menedžerjem, veliko pa je verjetno odvisnega tudi od nastopa v Helsinkih.

V Almerii ste za las ostali prikrajšani za odličje s sredozemskih iger. Je bil prisoten vsaj kanček jeze zaradi nehvaležnega četrtega mesta? Ne, niti malo nisem bila razočarana. Zelo vesela sem bila dejstva, da sem preskočila mejo 14 m in izpolnila normo za nastop na Finskem. Nisem imela niti najmanjšega razloga za jezo.

Je bilo pa zato precejšnje razočaranje v prejšnji sezoni, ko ste zgolj za tri centimetre zgrešili nastop na OI v Atenah? Zagotovo. Lani sem bila zelo razočarana, saj ni lahko, ko treniraš trdo skozi celo sezono nato pa nastop na tekmovanju, ki je vsake štiri leta, zgrešiš zgolj za tri centimetre. A morala sem pozabiti na preteklost in misli obrniti k prihodnosti.

V tej sezoni ste imeli nekaj težav s poškodbo gležnja. Je še kaj nevšečnosti? V času pred nastopom in med nastopom na SI sem čutila bolečine v gležnju, zato sem v finalu nastopila z "bandažo". Zdaj je vse v redu, bolečine so izginile in že nekaj časa lahko nemoteno treniram.

Dolga leta ste bili vedno omenjana kot "mlajša sestra" Radmile Vukmirovič, v zadnjem letu se je zgodba zasukala v drugo smer. Kako je sestra sprejela dejstvo, da je "učenka" presegla "učiteljico"? Vesela je zame, kot sem bila tudi jaz zanjo, ko je bila bolj uspešna od mene. Ni nikakršne zavisti, od srca mi privošči uspehe in stiska pesti, da bom čim boljša.

Starejša sestra je letos kazala zelo dobre predstave in za predpisano normo za nastop na 100 m ovire zaostala zgolj za 17 stotink. Se lahko kmalu zgodi, da na največjih atletskih tekmovanjih gledali sestrski dvojec Vukmirovič? Upam, da res. Bilo bi super. Letos je Radmila odlično tekla in napredovala. Ni ji veliko manjkalo do norme, na DP v Mariboru pa je imela nekoliko smole. Mogoče bi normo lahko izpolnila že letos, a prepričana sem, da ji bo to v prihodnje drugače in bova nekoč skupaj nastopali na največjih tekmovanjih.

V Portsmouthu, kjer živite skupaj s fantom, reprezentančnim nogometašem Aleksandrom Rodićem, ste vzpostavili stike s priznanim trenerjem Malcolmom Arnoldom. Trenirate v skupini skupaj z evropski dvoranskim prvakom Jasonom Gardnerjem in srebrno z dvoranskega EP Karin Mayer. Kako boste ravnali v primeru, da bo fant zamenjal klub? Aleksandar je v zadnjem mesecu bil blizu selitve v Francijo, a sedaj je jasno, da ostaja v Portsmouthu. Če bi se in ko se bo preselil, bom odšla z njim. Treniranje ne bi predstavljalo problema, saj trener Arnold sodeluje še z mnogimi atleti, ki niso iz Anglije. Stike ohranjajo prek telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil. Zato v morebitni selitvi ne vidim problema, bom pač trenirala "na daljavo".