Področje odškodnin bi bilo lahko bolje urejeno

Okolica venomer opozarja na pomembnost športa, ki odvrača otroke od številnih neumnosti, ki jih ponuja ulica, vendar pa ukvarjanje s športom ni vedno poceni. Že res, da nekateri ekipni športi ne zahtevajo veliko denarja, nekje je ob kratki majici in hlačah dovolj že športna obutev, medtem ko so stroški opreme in članarina drugje veliko višji. A to ni edini strošek, ki lahko udari starša po žepu, tu je tudi odškodnina, ki pa se zdi pri mladih, mladoletnih športnikih marsikdaj tudi neupravičena.

To področje urejajo registracijski pravilniki posameznih športnih zvez, hkrati pa obstajajo pravni akti na nacionalni ravni. ''To področje urejata zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ureja poslovno sposobnost oziroma ali je pravni posel veljaven, kdo sploh lahko podpiše takšno pogodbo, ali je to sam mladoletnik oziroma njegov starš, ali gre za posel, ki lahko vpliva na njegovo nadaljnjo poslovanje, tu pa je še Obligacijski zakonik'' nam je za začetek pojasnil magister Igor Angelovski, ki se hkrati strinja, da bi se to področje dalo bolje urediti: ''Brez dvoma bi se to lahko bolje uredilo, če ne drugega, bi lahko bolj jasno pojasnili, na kakšen način se vse to lahko uveljavlja in na kakšen način se po drugi strani klubu lahko omogoči, da vlaga v razvoj mladih in na kakšen način se lahko osredotoči na ta razvoj in nekega dne tudi nekaj dobi od tega. Treba je določiti neko normalno razmerje.''

Podlago za odškodnino dajejo infrastruktura, plačilo trenerjev …

Kot že omenjeno, imajo krovne športne organizacije svoje pravilnike, ki določajo pogoje in postopek prestopa, nekatere pa višino določijo s točkovanjem. Pogosto pa se pripeti, da klubi kar po svoje interpretirajo določbe in postavijo veliko višjo odškodnino, kot bi bili do nje dejansko upravičeni.

''Praviloma pravico do odškodnine ureja krovna organizacija s svojim pravilnikom. Podlago za določeno odškodnino imajo, če svojemu igralcu omogočajo infrastrukturo, ki omogoča, da se igralec razvije, ne glede na to, da vanj ne vlaga neposredno. S tem mislim, da kupuje na primer palico in podobno. Klub vseeno plačuje trenerje, omogoča določen kolektiv, v katerem se igralec razvije. Klub zagotavlja tudi tekme, na katerih lahko igralec tekmuje,'' je podlago za upravičenje do odškodnine pojasnil 28-letni pravni strokovnjak, ki o morebitni ureditvi na evropski ravni pravi: ''Za FIFO sem seznanjen, da ima svoj pravilnik na to temo, medtem ko s kakšnim evropskim pravnim predpisom, ki bi opredeljevalo le to področje, nisem seznanjen.''

Ničnost se presoja po pravilih Obligacijskega zakonika

Da je Mednarodna nogometna zveza (FIFA) veliko bolj pozorna na to problematiko, pravzaprav nič ne čudi, saj se v nogometu obrne ogromno denarja, mladi, nadobudni nogometaši, predvsem s področja ne tako premožnih držav, so tarča večjih klubov, ki si njihove usluge želijo pridobiti že pri rosnih letih.

Pri drugih športih se obrača veliko manj denarja, če pa se usmerimo na Slovenijo, kaj takšnega niti ni možno. Vseeno nas je zanimalo, ali bi ob astronomski odškodnini, kjer je klub v razvoj mladoletnega igralca vložil zanemarljiv znesek, lahko označili kot trgovino z otroki? ''Tako daleč ne bi šel. Bi pa se takšne zadeve lahko presojale z vidika ničnosti po pravilih Obligacijskega zakonika. Če nekdo sklene kakšno pogodbo, ki je v nasprotju z zakonodajo oziroma daje eni stranki več pravic ali gre za občutno nesorazmerje tega, kar dejansko daš in kaj po drugi strani dobiš, bi bilo to v tem delu nično,'' nam je razložil Angelovski.