Nedelja, 8. 1. 2017, 4.00
1 leto, 10 mesecev
Največje slovenske športnice vseh časov (fotozgodba)
Tina Maze ni edina Superslovenka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,60
12
Majhna Slovenija ima le nekaj več kot dva milijona prebivalcev, a je kljub temu svetu predstavila ogromno vrhunskih športnic. Po uradnem slovesu alpske smučarke Tine Maze je ostala brez najuspešnejše vseh časov. Tudi po vašem mnenju?
Na sončni strani Alp nikoli ni (z)manjkalo športnic, katerih dosežke občudujejo po vsem svetu. Čeprav so finančne zmožnosti Slovenije, ki spada med manjše evropske države, že dolgo omejene, njenih športnikov in športnic to ne ustavlja pri uresničitvi zadanih ciljev. Uspešno se kosajo s tujo konkurenco in naskakujejo svetovni prestol.
Veliko slovenskih junakinj, veliko neponovljivih zgodb
Tina Maze odhaja v smučarski pokoj s številnimi uspehi in rekordi.
Ovire so odpravili z marljivostjo in odrekanjem, gorečo željo, posebno strastjo v srcu, pozitivno trmo, talentom in pridobljenim znanjem. Vse to je tako imenitno združevala Tina Maze, sveže pečena smučarska upokojenka, ki je v soboto nad Mariborom še zadnjič pomahala navijačem in končala fantastično kariero. Njene uspehe bo težko ponoviti, zlasti v alpskem smučanju, kjer je postavila nekaj odmevnih velerekordov.
Mazejeva je nadaljevala tradicijo uspešnih športnic, ki so se rodile v tem delu Evrope. V slovenski zgodovini jih ni malo. Tako je bilo že pred desetletji, ko je bila Ljubljana še glavno mesto socialistične republike, Slovenija pa je spadala pod nekdanjo Jugoslavijo. Tako je tudi po letu 1991, ko se športnice za odličja potegujejo v dresu mlade in ponosne samostojne države.
Nekatere so osvajale olimpijske medalje, druge so vrhunce doživljale na svetovnih in evropskih prvenstvih, tretje so se vtisnile v srca s postavljanjem novih rekordov, četrte so skrbele za nepozabne prigode, ki so jih zaznamovali nadčloveški napori ... S tem so poskrbele, da so svet obšle zgodbe o fenomenu slovenskih športnic.
Vsem junakinjam je skupno, da je z njimi vred jokala vsa Slovenija, po licih pa so tekle iskrene solze sreče. Slovenk, ki so se na svojih tekmovališčih dotaknile zvezd, je ogromno, zato je težko in nehvaležno izluščiti najboljše. Ob slovesu Mazejeve smo vendarle izbrali deset Superslovenk, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu. Prav vse so ali pa še blestijo v individualnih športih ...
Brigita Bukovec (atletika)
Svetlolaso Ljubljančanko, ki se je rodila 21. maja 1970, je doletela posebna čast. Postala je prva Slovenka, ki je v obdobju državne samostojnosti stopila na zmagovalni oder na poletnih olimpijskih igrah. V Atlanti je leta 1996 v teku na sto metrov z ovirami osvojila srebrno medaljo in postavila državni rekord (12,59 sekunde), ki je po dveh desetletjih še vedno nedotakljiv. Senzacionalen naslov olimpijske prvakinje ji je spolzel iz rok v zadnjih metrih, ko jo je prehitela Rusinja s švedskim potnim listom Ljudmila Engquist. Bukovčeva je bila dolga leta paradni konj slovenske atletike. Poslovila se je leta 1999, danes pa bogato znanje v kraljici športov prenaša mlajšim rodovom.
Jolanda Čeplak (atletika)
Slovenska atletika se lahko po zaslugi Jolande Čeplak pohvali s prisotnostjo na seznamu svetovnih rekordov. Ko je leta 2002 v nepozabnem teku na 800 metrov v dunajski dvorani pritekla v cilj prva in postala evropska prvakinja, je postavila najboljši čas v zgodovini kraljice športov. Znaša minuto, 55 sekund in 82 stotink. Še vedno je nespremenjen. Tekačica, rojena 12. septembra 1976 v Celju, je odlično formo oplemenitila z naslovom evropske prvakinje na prostem, na olimpijskih igrah v Atenah (2004) pa si je pritekla še bron. Pred desetimi leti je kot strela z jasnega udarila novica, da si je pot do vrhunskih dosežkov krajšala z uporabo nedovoljenih sredstev. Ko se je vrnila po dveletni kazni, se ni več nikoli približala rezultatom, s katerimi je spadala v vrh svetovne atletike. Danes je atletska trenerka.
Sara Isaković (plavanje)
Najboljša plavalka, ki je kadarkoli oblekla slovenski dres, je zablestela leta 2008. Ravno takrat, ko se je poslavljala od najstniških let in postala del svetovne elite. Najprej je na evropskem prvenstvu v Eindhovnu na 200 metrov prosto postala evropska prvakinja in poskrbela, da je deželica na sončni strani Alp po 27 letih na najvišji stopnički zaploska svojemu predstavniku. To še ni bil vrhunec leta … Na olimpijskih igrah v Pekingu je priplavala do drugega mesta. Postala je slovenska srebrna ribica. Pozneje se je posvetila študiju v ZDA in diplomirala iz psihologije, leta 2014 pa se dokončno umaknila iz tekmovalnega športa. Vedno nasmejana Gorenjka, ki je bila v življenju razpeta med Dubajem, Bledom in ZDA, je aktualna podpredsednica Plavalne zveze Slovenije. Rodila se je 9. junija 1988, a je že prerasla v slovensko športno legendo.
Mima Jaušovec (tenis)
Ko je na teniških igriščih kraljevala Mirjana Jaušovec - Mima, je Slovenija spadala še pod Jugoslavijo. Mariborčanka, rojena 20. julija 1956, je poskrbela za enega najodmevnejših dosežkov slovenskega športa v svetovnem merilu, ko je leta 1977 osvojila Odprto prvenstvo Francije. Tistega leta zaradi takšnih in drugačnih razlogov v Parizu ni nastopilo nekaj najboljših igralk na svetu, kar pa ne zmanjšuje uspeha marljive Štajerke, ki je v finalu Roland Garrosa zaigrala še dvakrat (1978 in 1983), a ostala praznih rok. Na svetovni jakostni lestvici je leta 1982 zasedala šesto mesto, v karieri pa osvojila pet turnirjev. Štirikrat je bila izbrana za najboljšo slovensko športnico leta. Zadnji dvoboj je odigrala leta 1988, nato pa slovenskemu tenisu pomagala kot trenerka in kapetanka reprezentance za pokal Fed.
Petra Majdič (smučarski tek)
Petra Majdič je smučarski tek v domovini dvignila na tako visoko kakovostno raven, kot ni uspelo še nobeni Slovenki. Pod Triglavom se je razpredalo o smučarskem teku, opevale so se njene zmage na tekmah svetovnega pokala (skupno 24) in medalje na svetovnih prvenstvih. Leta 2010, ko je Vancouver gostil zimske olimpijske igre, je poskrbela za enega najveličastnejših trenutkov v zgodovini zimskih športov. Pred nastopom v klasičnem šprintu, svoji najmočnejši disciplini, kjer je bila velika favoritinja za odličje, je med ogrevanjem hudo padla. Zlomila si je pet reber, eno pa ji je predrlo pljuča in povzročalo nepopisne bolečine. Ni želela, da bi ji to uničilo športne sanje. Z neverjetno vztrajnostjo in pomočjo protibolečinskih tablet je pritekla do brona. Dolanka, rojena 22. decembra 1979, je s svojim junaškim dejanjem poslala svetu sporočilo, česa je zmožna neustrašna volja. Leto dni pozneje se je poslovila.
Mina Markovič (plezanje)
Slovenija je v tem tisočletju nesporna svetovna velesila v športnem plezanju. Ogromne zasluge za to gredo Mini Markovič, ki je v zadnjih šestih letih trikrat osvojila naslov najboljše športne plezalke na svetu. Zbrala je največ točk svetovnega pokala in postala eno najbolj spoštovanih imen v svetu športa, ki bo leta 2020 v Tokiu deležen krsta na poletnih olimpijskih igrah. Ptujčanka, rojena 23. novembra 1987, se je v karieri, polni lovorik in mednarodnih zmag, podala tudi na evropski prestol. Pred njo so z vrhunskimi rezultati v svetovnem merilu opozarjale nase rojakinje Martina Čufar, Natalija Gros in Maja Vidmar, v zadnji sezoni pa je bila razred zase komaj 17-letna Janja Garnbret, tudi aktualna svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju.
Tina Maze (alpsko smučanje)
Alpska smučarka Tina Maze se je rodila 2. maja 1983. Ko je združila moči z življenjskim sopotnikom Andreo Massijem, je začela razvajati slovenske športne ljubitelje s podvigi, ki jim ni bilo videti konca. Epski dosežek v sezoni svetovnega pokala 2012/13, v kateri je osvajala točke kot po tekočem traku in se iz tedna v teden družila z zmagovalnim odrom, meji na popolnost. Zbrala je neverjetnih 2.414 točk, se kar 24-krat znašla na stopničkah, neponovljivo sezono pa končala z velikim in tremi malimi kristalnimi globusi. To je bila sezona, ki je svetovno smučanje ni doživelo še nikoli. Korošica je na olimpijskih igrah osvojila štiri medalje. V Sočiju (2014) so ji prireditelji dvakrat v čast predvajali Zdravljico. Štirikrat je osvojila naslov svetovne prvakinje, v svetovnem pokalu pa se veselila kar 26 zmag. Poslovila se je pri 33 letih, alpsko smučanje pa je izgubilo vsestransko šampionko, ki je bila odlična v vseh petih disciplinah.
Mateja Svet (alpsko smučanje)
Mateja Svet, rojena 16. avgusta 1968, je pionirka vrhunskih uspehov slovenskega ženskega smučanja. Prva je dokazala, da se lahko Slovenke vrinejo v boj za najvišja mesta in se podobno kot rojaki potegujejo za največje nagrade. Ljubljančanka je s 15 leti nastopila na prvih olimpijskih igrah v Sarajevu, že na naslednjih v Calgaryju, ko je bila še vedno najstnica, pa je postala prva slovenska smučarka z olimpijsko medaljo. V slalomu je osvojila srebrno odličje. Odlična je bila tudi v veleslalomu, kombinaciji, pa tudi superveleslalomu. Na svetovnih prvenstvih je osvojila pet odličij, prvakinja pa postala v Vailu (1989) v slalomu. V svetovnem pokalu je zbrala sedem zmag, nato pa leta 1990 v še do danes nepojasnjenih razmerah presenetila javnost z odločitvijo, da je smuči postavila v kot. Od belega cirkusa se je poslovila pri 22 letih, slovenski šport pa je ostal prikrajšan za nastope zvezdnice, ki je spadala v sam svetovni vrh.
Tina Trstenjak (judo)
Tina Trstenjak, rojena 24. avgusta 1990, ima komaj 26 let, pa je v svetu juda že osvojila vse največje naslove. V njenih vitrinah se lesketajo zlate medalje z olimpijskih iger v Riu de Janeiru (2016), svetovnega prvenstva v Astani (2015) in evropskega prvenstva v Kazanu (2016). Vse je dosegla v konkurenci do 63 kilogramov, kjer je v zadnjem obdobju na največjih tekmovanjih nepremagljiva. Lani je postala slovenska športnica leta.
Urška Žolnir (judo)
Slovenski judo je v tem tisočletju doživel silovit razcvet. Revolucija na tatamiju na sončni strani Alp sovpada z Urško Žolnir, dobitnico dveh olimpijskih medalj in najuspešnejšo slovensko judoistko vseh časov. Rodila se je 9. oktobra 1981 v Celju. Leta 2004 je v Atenah v razredu do 63 kilogramov osvojila bronasto odličje, osem let pozneje pa je dočakala najlepši trenutek športne kariere, naslov olimpijske prvakinje v Londonu. Postala je prva Slovenka, ki se je na olimpijskih igrah razveselila najžlahtnejšega odličja. Zbirko največjih dosežkov je popestrila z zlato medaljo na evropskem prvenstvu, na svetovnem prvenstvu pa je bila dvakrat tretja. Leta 2015 je prekinila tekmovalno pot in se posvetila trenerskim izzivom. Ostaja eden zaščitnih znakov kluba Sankaku.
12