Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rabuza

Nedelja,
16. 7. 2023,
4.00

Osveženo pred

3 mesece, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,60

Natisni članek

na današnji dan Robert Kranjec Gareth Bale Planica Planica Sergio Busquets

Nedelja, 16. 7. 2023, 4.00

3 mesece, 3 tedne

Na današnji dan (16. julij) ...

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,60

Robert Kranjec se je v svetovnem pokalu veselil sedmih zmag. | Foto: Žiga Zupan/Sportida Robert Kranjec se je v svetovnem pokalu veselil sedmih zmag. Foto: Žiga Zupan/Sportida

… leta 1981 se je rodil nekdanji slovenski smučarski skakalec Robert Kranjec. S skoki se je Kranjec začel ukvarjati pri 11 letih, leta 1998 pa je postal član reprezentance.

Od leta 2001 je Kranjec nastopal v svetovnem pokalu, uveljavil pa se je kot eden najboljših letalcev na svetu. Leta 2012 je s poletom, dolgim 244 metrov, postavil slovenski rekord (pozneje ga je popravil Peter Prevc).

Z zlatimi črkami se je v slovenski športno zgodovino zapisal že leta 2002, ko je z dvema odličnima skokoma odločno pripomogel k slovenski bronasti kolajni na zimskih olimpijskih igrah (ob Kranjcu so bili v ekipi še Damjan Fras, Primož Peterka in Primož Žonta).

Svoj prvenec v svetovnem pokalu je Kranjec dočakal leta 2005, ko je zmagal v Kuusamu, skupno pa se je na najvišjo stopničko zavihtel sedemkrat. Smuči je v kot postavil marca 2019, ko je v Planici poletel še zadnjič.

Kranjec je postal tudi prvi slovenski smučarki skakalec, ki je zmagal na planiški velikanki (leta 2012). Pred njim se je zmage veselil Primož Ulaga leta 1988, vendar na manjši skakalnici. 


Zgodilo se je še …

Leta 1950 je Brazilija doživela enega najbolj bolečih porazov v svoji športni zgodovini. V finalu svetovnega prvenstva pred domačimi navijači je na Maracani v Riu de Janeiru pred več kot dvesto tisoč navijači izgubila proti Urugvaju z 1:2 in ostala prikrajšana za naslov.

Leta 1988 je Florence Griffith-Joyner v četrtfinalu državnega prvenstva v Indianapolisu v teku na 100 metrov postavila izjemen svetovni rekord. Ameriška atletinja je tekla s časom 10,49.

Leta 2017 je slovenska košarkarska reprezentanca deklet do 20 let na evropskem prvenstvu na Portugalskem osvojila srebrno medaljo. V finalu so izbranke selektorja Damirja Grgića izgubile s Španijo s 63:73 (15:20, 36:37, 47:54).

Leta 2017 je švicarski teniški as Roger Federer še osmič dobil turnir na sveti travi in postal prvi teniški igralec v zgodovini tenisa, ki mu je to uspelo. V finalu Wimbledona je pometel s Hrvatom Marinom Čilićem, potem ko ga je premagal po treh nizih (6:3, 6:1, 6:4). 

Leta 2019 je v manj kot 24 urah iz kar dveh slovenskih košarkarskih središč udarila vest o smrti. Po hudi bolezni je umrl mladi primorski košarkar Taras Velikonja Grbac, košarkarske kroge pa je pretresla še novica o smrti dolgoletnega savinjskega košarkarskega delavca Aleša Antauerja.

Leta 2021 je Matej Mohorič (Bahrain Victorious) dobil 207-kilometrsko 19. etapo Dirke po Franciji. To je bila za kolesarja iz Podblice že druga etapna zmaga na Touru tisto leto.


Rodili so se …

1951 nekdanja slovenska atletinja Breda Babošek-Lorenci
1957
nekdanji poljski nogometaš Wlodi Smolarek
1963
nekdanji švedski tenisač  Mikael Pernfors
1963
 nekdanji slovenski nogometaš Srečko Katanec
1965
nekdanji kanadski hokejist Claude Lemieux
1970
nekdanji italijanski kolesar Fabio Casartelli
1974
nekdanji avstralski košarkar Michelle Chandler
1975
nekdanji francoski hokejist Jonathan Zwinkel
1980 
španski vaterpolist Daniel Lopez
1981 nekdanji slovenski smučarski skakalec Robert Kranjec
1981
ameriški košarkar Zach Randolph
1984
slovenski telovadec Sašo Bertoncelj
1985
hrvaški nogometaš s slovenskim potnim listom Dejan Mezga
1985
nekdanja slovenska paraolimpijka Mateja Pintar
1986
ruski košarkar Timofey Mozgov
1987
belgijski nogometaš Mousa Dembele
1988
španski nogometaš Sergio Busquets
1988 
gabonski nogometaš Bruno Ecuele Manga
1988 ameriški košarkar Mike Scott
1989 valižanski nogometaš Gareth Bale
1990 
norveški smučarski tekač Pal Golberg
1990 francoski motociklistični dirkač Johann Zarco
1991 angleški nogometaš Andros Townsend
1993 
argentinski nogometaš Renzo Saravia
1994 novozelandska veslačica Jackie Kiddle
1997 slovenski nogometaš David Tijanić
1999 slovenski nogometaš Adam Gnezda Čerin
1999 slovenski odbojkar Gregor Pernuš
2003 
slovenska nogometašica Sara Gradišek

Ne spreglejte