Kondicijski trener, ki ne pozna rezerv in ne daje odpustkov, a to dela na spoštljiv način

"Nikoli se ne razburjam in ne vpijem, to je zame znak nespoštovanja. Samo povem, kaj želim. Zavedam se, da imam pred sabo športnika, ki se trudi po svojih najboljših močeh. Včasih mu gre, včasih ne."

1 / 3

Foto: Klemen Korenjak

2 / 3

Foto: Klemen Korenjak

3 / 3

Foto: Klemen Korenjak

Klemen Jakše je 30-letni diplomant fakultete za šport, ki v fazi kondicijskih priprav zadnjih pet let sodeluje z najboljšim slovenskim deskarjem Žanom Koširjem, teniškim igralcem Blažem Kavčičem in številnimi rekreativnimi športniki.

Zanimajo ga številna področja, zaveda se, da za njegovo delo niso dovolj le športna znanja, temveč se je treba seznaniti tudi z mejnimi, kot je prehrana, psihologija, medosebni odnosi, stili vodenja in drugo.

Je oče treh otrok, med njimi je tudi par dvojčkov, mojster borilnih veščin in živi tako, kot predava. Organizirano, sistematično, dosledno in s pogledom, usmerjenim daleč v prihodnost.

Ne mara pompa, raje je človek iz ozadja

Ne mara se izpostavljati, na mara pompa, saj ga vidi zgolj kot motnjo. Strinja se z oznako človek iz ozadja in s svojimi športniki (njegovi varovanci Janez Jazbec, Žan Košir, Jernej Zupančič Regent so skupaj petkrat nastopili na olimpijskih igrah) praviloma na hodi na tekme. Pravi, da bi jih to samo zmotilo in vneslo nemir v njihovo rutino.

"Bolj pomembno kot to, da se kažem na tekmovanjih, je zame to, da v praksi delam dobro, da me športniki spoštujejo in cenijo zaradi dela, zaradi tega, kar sem, zaradi pristopa, osebnosti in energije. To, kar je Žan dosegel na olimpijskih igrah, je zame dovolj. Ne potrebujem tega, da se omenja moje ime," pravi Jakše, ki kot kondicijski trener deluje na treh področjih: na področju vrhunskega športa, kjer želi športniku pomagati doseči nek vrhunski rezultat, na področju športnih ekip, v njegovem primeru je to odbojka, in na področju rekreativnega športa, kjer ga poiščejo ljudje z različnimi cilji, od krepitve srca in ožilja, do tega, da bi radi hitreje pretekli maraton, ali tega, da bi izgubili tri kilograme. Vključen je bil tudi v začetno obdobje vadbe ZAKOn, ki v Tržiču poteka pod okriljem Fan kluba Žan Košir.

Največ se nauči pri delu z rekreativci

Pravi, da se največ nauči prav pri delu z rekreativci. "Jemljem jih kot študijo primera. Za vsakega moram najti pot, kako ga zmotivirati, da bo garal in se pri tem dobro imel. Tako, da bomo na koncu zadovoljni vsi."

Vse se začenja pri ciljih

Pri vseh se pot začenja enako. "Sedemo za mizo in izhajamo iz ciljev. Povem jim, da poznam pot do cilja in da če bodo tej poti sledili, bodo cilj tudi dosegli. Vseskozi opravljamo meritve, kar pomeni, da točno vemo, kje smo. Številke namreč ne lažejo in nam dajejo informacijo o tem, ali napredujemo ali ne," pravi Jakše. Poudarja, da nam v Sloveniji manjka sistematičnosti in kontinuitete, saj vsi raje posežejo po instantnih rešitvah.

Potrebe po zmerjanju in vpitju ne čuti

Verjame v odprt sistem, k temelji na spoštovanju, rednosti in točnosti. Njegov odnos do varovancev, kot jim pravi, je spoštljiv. "To pomeni, da se nikoli ne razburjam, samo povem, kaj želim. Mislim, da ni nobene potrebe po zmerjanju in vpitju. To je zame samo znak nespoštovanja. Zavedam se, da imam pred sabo športnika, ki se trudi po svojih najboljših močeh. Včasih mu gre, včasih pač ne."

Z vrhunskimi športniki v pripravljalnem obdobju dela tri do štirikrat tedensko. "Stvari, ki jih že obvladajo, delajo sami, tudi zato, ker jim ustreza, da se ne videvamo tako pogosto. Stvari, ki so nujne, delamo skupaj," pojasni.

Avtoriteto si gradi z zgledom

Pravi, da si avtoriteto gradi predvsem z zgledom, s tem, da športnikom lahko konkurira v različnih segmentih. "Če želim, da je športnik točen, potem moram tudi sam prihajati na treninge pravočasno. Biti moram fit, sicer tega ne morem zahtevati od drugih, prehranjevati se moram zdravo in tako naprej."

Zgodaj hodi spat in zgodaj vstaja

Kot oče treh otrok, od tega je tudi par dvojčkov, se trudi tako organizirano in dosledno živeti tudi svoje življenje. "Pomembno je, da si postavimo standarde, od katerih ne odstopamo. Vse je stvar organizacije. Ne ponočujem in zgodaj vstajam. Marsikdo ne ve, da se hormoni obnove v največji meri sproščajo med 23. uro in 1. uro zjutraj, kar pomeni, da ljudje, ki pozno hodijo spat, to zamudijo. V vsakem primeru bodo utrujeni in to ne glede na to, kako dolgo bodo zjutraj spali."

Stvari optimizira, spat se odpravi ob 22. uri in vstaja ob 5. uri. "To je moj ritual. Pomembno je, da mi je že zjutraj jasno, kaj želim ta dan narediti, ker le to vodi k doseganju dolgoročnih ciljev. Težava ljudi je, da pač preživijo dan. Seveda, spontanost je odlična za petkov večer, za neko strukturo in doseganje ciljev pa ne. Brez cilja smo res spontani, smo pa tudi pasivni, kar pa je lahko nevarno, pravi.

Sporočilo pasivnežem

In kaj sporoča ljudem, ki se v svoji pasivnosti, brez gibanje in zdrave prehrane, dobro počutijo? "Priporočam, da se za dve uri odpravijo na ortopedijo ali na oddelek za srčno-žilne bolezni in opazujejo, kašne težave imajo lahko ljudje, ki so bili toliko let pasivni. Če to ni motivacija, potem pa res ne vem, kaj je."

Daljši pogovor s kondicijskim trenerjem Klemenom Jakšetom in njegove ideje za spremembo kakovosti življenja bomo objavili v nedeljo, 1. februarja 2015.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano