Kako gluhim in naglušnim otrokom pomagati pri športnem udejstvovanju?

Rast in razvoj gresta z roko v roki in gibanje je ključnega pomena za otrokov psihofizični razvoj. Športno udejstvovanje otroku daje nove izkušnje, s katerimi razvija svojo ustvarjalnost in samozavest, ter pozitivno vpliva na telesno in psihično zdravje.

Vsebino omogoča Lidl Slovenija

Foto: Thinkstock in facebook/marinokegl

Otroci in šport

Zakaj je gibanje ključnega pomena za otrokov razvoj?

Šport in gibanje otroku pomagata pri razvijanju tako gibalnih kot tudi socialnih veščin, ki mu bodo prišle prav v različnih položajih pozneje v življenju. Skozi šport se otrok nauči vztrajnosti, discipline, timskega dela, medsebojnega spoštovanja, nauči se živeti z uspehi in spopadati s porazi ter se spoznava z vsemi drugimi načeli, ki dvigujejo njegovo samopodobo in samozavest. Številni vrhunski športniki znajo povedati, da jih je prav šport naučil spopadanja z različnimi izzivi, ki jih prinaša življenje.

Otroci in šport

Vloga staršev pri vključevanju v šport

Ali bo otrok fizično aktiven, je precej odvisno od njegovih staršev. Starši imajo izjemno pomembno vlogo pri vključevanju otrok v šport, saj so njihov vzor. Prav oni so tisti, ki otroka za šport navdušijo, ga z njim spoznajo in ga tudi usmerjajo ter spodbujajo. Zdrava mera spodbujanja je dobrodošla, težava pa nastane, če starši na otroku začnejo izživljati svoje neuresničene ambicije. Otroci bi morali šport spoznavati predvsem skozi igro in v njem uživati, ne da zanje to postane obveznost in merilo za njihovo uspešnost na sploh.

Otroci in šport

Športno udejstvovanje gluhih in naglušnih otrok

Šport je eden izmed najmočnejših integracijskih dejavnikov in je nepogrešljiv pri oblikovanju osebnosti tudi pri gluhih, naglušnih in gluhoslepih. Ima namreč ključno vlogo pri njihovi socializaciji in vključevanju v širše okolje.

Slovenci imamo kar nekaj uspešnih gluhih in naglušnih športnikov. V prihajajočih dneh se bodo v Turčiji, natančneje v Samsunu, začele 23. poletne olimpijske igre gluhih, ki bodo trajale od 18. do 30. julija. Na olimpijado bodo odpotovali tudi naši športniki. Slovenske barve bodo tako zastopali teniški igralec Marino Kegl, sprinter Tadej Enci in košarkarska reprezentanca s kapetanom Miho Zupanom na čelu.

Navdihujoče zgodbe športnikov invalidov

Naše odlične športnike invalide podpira tudi Lidl Slovenija, ki se v tem letu še posebej povezuje s posamezniki in ekipami, ki navdihujejo. Lidl Slovenija je ponosni sponzor Zveze športnikov invalidov Slovenije-Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS-POK).
V okviru sponzorstva z navdihom tudi Lidl Slovenija stiska pesti za naše junake in skupaj z njimi tke neverjetne in navdihujoče zgodbe.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Antonom Petričem, sekretarjem Športne zveze gluhih Slovenije, o tem, kako pomemben je šport pri razvoju otroka, kakšno vlogo imajo pri tem starši in na kakšen način se v šport vključujejo gluhi in naglušni otroci.

Otroci in šport

Kako pomagati gluhim in naglušnim otrokom poiskati pravi šport zase?
Gluhota načeloma ni takšna ovira, da bi gluhega otroka pri čemerkoli omejevala. Glede na talente, ki jih ima gluh otrok, se lahko udejstvuje v različnih športih. Otroci in šport Razlike se pojavijo pri vrhunskem športu in tekmovanju, kjer odločajo stotinke ali tisočinke. Vsak otrok, tudi gluh, se naj preizkusi v vseh športih in sam začuti, kateri mu najbolj ustreza.

Kako pomembna je vloga staršev pri vključevanju gluhih in naglušnih otrok v šport?
Starši so v začetni fazi najpomembnejši motivator vsakega otroka. Še posebej pri gluhih, ki potrebujejo več spodbude pri vključevanju v slišeče okolje. Ta prehod je mnogo lažji, če se gluh otrok vključi v šport, ki ga igra večina gluhih sovrstnikov. Zato so gluhi športniki uspešnejši, če se vključijo v svojo socialno sredino, kjer se čutijo sprejete in vključene. Slovenski znakovni jezik ima pri tem zelo pomembno vlogo. Obstajajo tudi posamezniki, ki jim s pomočjo družine uspe v individualnih športih, tam se pokaže, kako pomembna je podpora najbližjih.

Kakšni strokovni pristopi so potrebni pri vključevanju gluhih in naglušnih otrok v športne aktivnosti?
Teniški igralec Marino Kegl
Foto: facebook/marinokegl Teniški igralec Marino Kegl Foto: facebook/marinokegl Gluhi otroci spremljajo informacije po vidni poti. Vse prilagoditve morajo biti temu ustrezne. Videti in spremljati mora tako učitelje/trenerja kot soigralce. To zahteva od igralca več napora in truda, vendar se s treningi in vajami na to navadijo. Tako kot vsi otroci tudi gluhi otroci potrebujejo natančna in jasna navodila, zato ni dovolj, da jim jih pokažemo, temveč jih moramo tudi v njihovem jeziku, znakovnem jeziku, razložiti.

Kakšne možnosti imajo gluhi in naglušni otroci za športno udejstvovanje v Sloveniji?
Možnosti so zelo široke, vendar so težave drugje. To pa je v komunikaciji. Če je gluh otrok vključen v slišeč klub, se spopada s komunikacijskimi težavami med soigralci kot tudi z učiteljem oziroma trenerjem. Vsak športnik ali oseba je uspešna, če se dobro počuti v svoji socialni sredini. Če se pojavi težava s komunikacijo, to močno omeji tudi socialno počutje in vključenost. Tako ima lahko gluh športnik odlične pogoje in če ni prave komunikacije oziroma socialne vključenosti, so uspehi toliko težji.

V katerih športih imajo gluhi in naglušni otroci najboljše možnosti za uspeh?
Marino Kegl
Foto: facebook/marinokegl Marino Kegl Foto: facebook/marinokegl Odvisno od posameznika, imamo nekaj izredno dobrih individualnih športnikov v atletiki, kolesarstvu, smučanju, teku, plavanju, tenisu, judu in odlične kolektivne športnike v košarki, odbojki, futsalu. Ni omejitev, kje lahko gluh otrok igra, je pa res, da so omenjeni športi do zdaj tradicionalni in tudi najbolj priljubljeni.

Kakšen je pomen športa za kakovost življenja gluhih in naglušnih? Zakaj je gibanje pri razvoju otrok s težavami s sluhom tako pomembno?
Zaradi začasne ali trajne okvare sluha je otrokova sposobnost slišanja odsotna ali omejena. Prizadetost sluha otežuje opravila, spretnosti in vedenja, ki so nujne sestavine vsakdanjika, ko so gluhi ali naglušni otroci vključeni v slišeče okolje. Otrokovo doživljanje okvare in prizadetosti pomeni oviro, ki ga omejuje pri uresničevanju pričakovanih družbenih vlog. Za gluhe in naglušne so tako poleg sposobnosti pomembne še stopnja izgube sluha, vzrok in čas nastanka izgube sluha, razvitost glasovnega razvoja, čas vključitve v intenzivno slušno in govorno obravnavo, družina, v kateri živi, in morebitne dodatne motnje, ki se lahko pojavljajo. Vse to vpliva na njihov razvoj, predvsem na govorni in jezikovni razvoj, ter na njihovo vključenost v ožje in širše okolje.

S katerimi težavami se srečujejo gluhi pri športu, predvsem pri profesionalnem?
Gluh ali naglušen človek vedno "posluša" tudi z očmi. Zato želi imeti sogovornika ali stvar v vidnem polju, obraz sogovornika je med komunikacijo vedno obrnjen k njemu. Zato gluhi ali naglušni športnik vedno vizualno spremlja soigralca/-e, hkrati pa poskuša opazovati sodnika. In zaradi tega imajo njihovi refleksi daljši odzivni čas. Ves čas morajo vizualno opazovati položaj okoli sebe. To je za njih velik napor. Težava je lahko tudi nošnja slušnih pripomočkov (slušni aparat ali polžev vsadek), ki so izpostavljeni vlagi (pot) in morebitnim udarcem.

Otroka je treba poslušati in mu zaupati

S kakšnimi izzivi se je v otroštvu in pozneje v najstniških letih pri spoznavanju s športom in z napornimi treningi spopadal naš odlični teniški igralec Marino Kegl, nam je zaupal njegov oče in trener, Darko Kegl.

Marino in Darko Kegl Foto: Vid Ponikvar Za vsakega starša je spoznanje o otrokovi gluhoti zagotovo šok. Človek se bojuje z vprašanji, zakaj prav njegov otrok. Darko Kegl, ki svojega sina tenis trenira že 13 let, o svoji izkušnji ob soočanju z dejstvom, da je sin gluh, pove, da ga je sprva sesulo, pozneje pa se je odločil nekaj narediti. Po dveh sinovih operacijah leta 1998, ko je Marino dobil polžev vsadek, so se stvari obrnile navzgor.

"Ni bilo lepšega občutka, ko se je po drugi operaciji obrnil, ko sem ga poklical. To je bila največja mogoča sreča. Gluhost smo sprejeli kot del nas," pravi. Ker je Marino že kot otrok zelo rad brcal žogo, se navduševal nad košarko in je bil stalno v gibanju, so se po končanem 1. razredu osnovne šole odločili, da bo obiskoval ure tenisa, predvsem tudi zato, ker je tenis treniral tudi njegov prijatelj. "Marino je bil vedno obravnavan kot eden med enakimi, nikoli s pomilovanjem, ker ne sliši. Imel je tudi srečo, da so ga v OŠ v Murski Soboti dobro sprejeli, prav tako na srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci," zadovoljno pove njegov oče. Oče se z iskrico v očeh spomni tudi sinovega navdušenja, ko je dobil prvi teniški lopar in copate. Pravi, da jih je nosil kar dve leti. Seveda ni bilo lahko: "Marino je imel težave z ravnotežjem, občutkom za prostor, ni imel niti eksplozivnosti. S pravimi treningi sva se tudi tega priučila v teh letih. Še danes ima težave z orientacijo," pravi Darko Kegl, ki vsem staršem gluhih otrok svetuje, "naj otroku pustijo prost tok misli, naj mu dajo besedo in naj ga vzpodbujajo. Predvsem pa je treba pri otroku pri vsem pridobiti zaupanje in ne prehitevati pri športu ali preskakovati stopničk. Vse zahteva svoj čas".

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano