Jan Oblak: Da bom branil, sem izvedel dve uri pred tekmo

Eno izmed redkih svetlih točk slovenske reprezentance na gostovanju na Norveškem predstavlja vratar Jan Oblak. Z 19 leti je dočakal krstni nastop med člani, ki ga bo pomnil po mešanih občutkih. Sreči zaradi debija in dobre predstave, nesreči zaradi izgubljene točke. Da bo nekaj iz Škofjeločana, je bilo mogoče sklepati že pred leti. Pri Olimpiji ni bil zaman proglašen za ''čudežnega dečka''. S 16 leti je deloval zrelo, kot da bi prestopal mejnike z dvojnimi koraki, kar ni ušlo mnogim znanim evropskim klubom. Na koncu se je odločil za Benfico, kjer še ni dočakal resnejše priložnosti. Izkušnje že tretjo sezono zapored nabira v manjših portugalskih prvoligaših, po odmevnih nastopih v dresu mlade reprezentance pa je kmalu dočakal še slavnosten trenutek v karieri vsakega nogometaša.

Med vratnicama ste zamenjali Jasmina Handanovića, ki je branil na tekmi s Švico. Kdaj ste sploh izvedeli, da boste branili na tekmi z Norveško? Na sestanku pred tekmo. Do tekme sta nas takrat ločili še dve uri. Bil sem zelo vesel in hvaležen za izkazano priložnost.

Ste začutili dodaten cmok v grlu, na ramenih pa težo dodatnega pritiska? Ne, ne. Čeprav vsak pravi, da sem mlad in neizkušen, nisem čutil pritiska. Med vratnicama sem zato, da naredim svoje delo. Ker pa to treniram vsak dan, sem bil povsem miren. Če delaš in živiš za to, tudi treme ni. Mogoče samo kanček pozitivne. Namesto tega pa je bilo prisotno navdušenje. Pomagale so mi izkušnje, ki sem jih pridobil v mladi reprezentanci, pa tudi v portugalskem prvenstvu. Vsaka tekma pomaga.

Je bila potrebna dodatna psihološka priprava, saj je šlo vendarle za tekmo najvišjega tekmovalnega značaja, kjer naj bi vladale drugačne zakonitosti kot na tekmah mlade reprezentance? Če je bilo kaj drugače? Malce vsekakor. Prisotna je bila večja odgovornost, saj je članska reprezentanca največ, kar si lahko kot nogometaš sploh obetaš v karieri. Zato je bilo toliko večje tudi moje veselje. Tekma je bila drugače zahtevna, saj je bilo treba prežati na veliko dolgih norveških žog. V obrambi ni bilo lahko prav za nobenega, a so vsi moji soigralci kakovostni igralci.

Na članskem debiju ste se izkazali z odličnimi posredovanji in slovensko mrežo rešili izdatnejšega poraza. Se boste tekme spominjali vsaj z majhnim nasmeškom? Po eni strani sem vesel, da sem debitiral med člani, po drugi pa bi raje videl, da ne bi in da bi premagali Norvežane. Če bi lahko odločal, bi zagotovo izbral drugo možnost. Spomin na debi žal ne bo najlepši. Izkušnja, ki smo jo doživeli v Oslu, nas bo pekla. Res škoda, da na koncu nismo zadržali 1:1. To bi bilo veliko lepše.

Je zdaj Samir Handanović tudi uradno spoznal dostojnega naslednika, ki bo lahko v pomoč reprezentanci vsaj nadaljnjih deset let? Kako se kot vratar sploh soočate z dejstvom, da bo do mesta prvega vratarja zaradi dokazanih kakovosti ''Sarme'' v prihodnjih letih skoraj nemogoče priti? S tem se prav gotovo ne obremenjujem. Prav nasprotno. Sem profesionalec, pa če branim ali ne, samo da sem z ekipo. Že to mi pomeni ogromno. Lahko mi je samo v veselje, da lahko sodelujem s takim vratarjem in kapetanom. To je samo dodaten plus, saj se lahko od njega še veliko naučim.

Je Dejan Kelhar v zadnjih sekundah sodnikovega podaljška res zakrivil prekršek za 11-metrovko, ki je izpolnila norveške sanje o želeni zmagi? Z mojega mesta nisem najboljše videl, čeprav raje pravim, da se niti ne smemo pritoževati. Do tega namreč sploh ne bi smelo priti in potem o tem tudi ne bi razglabljali. Je pa v slačilnici prevladovalo mnenje, da prekrška ni bilo, a se, kot sem že rekel, ne smemo pritoževati.

Ste med izvajanjem Johna Arneja Riiseja kaj razmišljali o 11-metrovki, ki ste jo z mlado reprezentanco ubranili na gostovanju na Švedskem? Navsezadnje ste znova gostovali na skandinavskem prizorišču ... Ne, o tem nisem razmišljal, pač pa le o žogi in Riiseju. Na žalost nisem nič ubranil, saj je bil močan strel pod telo. Čeprav sem uganil stran, ni bilo na voljo dovolj časa. Škoda. Seveda pa po drugi strani ne moreš vsega ubraniti.

Slovenija se je po dveh porazih znašla v nezavidljivem položaju. Na zadnjem mestu brez ene samcate točke. Zdaj jih bo treba nabirati, za začetek že prihodnji mesec, ko bo v Mariboru gostoval Ciper. Ste v slačilnici že kaj razmišljali o možnosti zadnjega popravnega izpita, ki pa bi Slovenijo vrnil v igro vsaj za drugo mesto? Glede morale resnično nismo najbolje začeli, a fantje so kakovostni in izkušeni, tako da se bomo pobrali. Vsi vemo, da še ni konec vsega, se pa zavedamo, da zdaj ni več veliko prostora za napake. Ne smemo pa več tako pogosto izgubljati točke. To je ''enkrat ena''. Ekipa je kakovostna in verjamem, da se bomo uvrstili na SP 2014. Treba je verjeti, da ostaja še osem tekem, skupina pa je izenačena. Ne morejo vedno vsi zmagovati.

V zadnjem času je bilo veliko govora o pomladitvi reprezentance in tem, da bi si priložnost na Stojanovićevem seznamu zaslužilo tudi nekaj igralcev, s katerimi ste donedavno igrali v mladi reprezentanci. To ni moja odločitev, ampak odločitev selektorja. Z mlado reprezentanco smo bili odlični. To je odličen letnik z nekaj igralci, ki že trkajo na članska vrata. A končna odločitev bo selektorjeva.

Vam gre tako dobro tudi na Portugalskem? Trener mi zaupa, redno branim, tako da je v moštvu Rio Ave vse v najlepšem redu. Sem na posoji za celo leto, Benfica pa ima možnost, da me lahko, če me bo januarja potrebovala, pokliče nazaj. Bomo videli, kaj bodo ukrenili.