Nedelja, 19. 3. 2017, 22.19
7 let, 1 mesec
Akrobatski kreativci, ki se na krilih adrenalina upirajo gravitaciji #video
Dunking Devils: časi, ko so nastopali za žetone LPP in hiperštručke, so minili #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
1
Člani akrobatske skupine Dunking Devils so v svoji 13-letni karieri prepotovali večji del sveta. Nastopali so pred skoraj milijonom in pol gledalci, njihove dodelane kreativne predstave pa si je na spletu ogledalo že več kot pet milijonov ljudi. Kdo so Dunking Devils in kdo sploh lahko postane 'hudiček', ki obvlada zabijanje na koš?
Gašper Novak, Nik Schwarzmann, Maks Veselko in Jan Žnideršič so del akrobatske skupine Dunking Devils.
Zabijanje na drvečem vlaku, zibanje na gugalnici freestyle in zabijanje v košarkarski koš, ki so ga člani skupine Dunking Devils obesili kar na železniški most, deset metrov nad reko Savo. Pa domiselni video z elementi iz športnovzgojnega kartona, ki vabi k sodelovanju v akciji Hudo dobra telovadnica, in snemanje reklame z nogometaši Arsenala ter nastop pred košarkarskim obračunom med ekipama Denver Nuggets in Indiana Pacers v legendarni londonski dvorani O2 so le nekateri v nizu atraktivnih projektov, ki so se jih v svoji 13-letni karieri lotili fantje in dekleta iz društva Dunking Devils.
Video: Z nogometaši Arsenala so posneli promocijski video za košarkarski obračun v Londonu
Številke so osupljive. Nastopali so že v 35 državah na petih celinah. Njihove nastope si je ogledalo skoraj milijon in pol obiskovalcev, na spletu še precej več, pet milijonov.
Začetki skupine segajo v leto 2004. Od izvirne zasedbe, ki je zabijala koše na gimnaziji Bežigrad, so v skupini še trije. Poleg Uroša Horvata, ki jim stoji ob strani kot mentor in svetovalec, sta pri Devilsih od vsega začetka tudi Marko Knafelc in Domen Rozman, ki opravljata delo menedžerja skupine.
Rozman zaradi poškodbe zadnji dve leti sicer ne nastopa, je pa, kot pravi, svoj "gušt" našel v koordiniranju in razvoju idej, veseli pa ga tudi oblikovanje okolja, v kateremi mladi lahko uresničujejo svoje vizije.
Video: Domen Rozman o svojem najljubšem projektu:
Začetki na Gimnaziji Bežigrad
"Začeli smo kot šolska skupina Gimnazije Bežigrad. Dobri dve leti in pol smo trenirali in tekmovali, druženje pa nadaljevali tudi po koncu šole. Sčasoma so se nam pridružili tudi člani drugih šolskih skupin, ki jih je v Ljubljano pripeljal študij. Pred osmimi leti smo spremenili ime (iz Gents) in se odločili za samostojno pot," se je v zametke svetovno znane akrobatske skupine poglobil Rozman.
Ne, niso košarkarji
Čeprav bi morda večina mislila, da je glavnina moštva, vsaj glede na profil njihovih nastopov, pretežno sestavljena iz košarkarjev, bi se zmotili.
"V naših vrstah so športni plezalci, igralci ragbija, plesalci parkourja, tudi smučarski skakalci so že bili v naših vrstah," je pisano športno ozadje opisoval Gašper Novak.
Skupina danes šteje 60 članov, med njimi je tudi kar nekaj deklet. Pisana je tudi starostna struktura, ki vključuje fante in dekleta od 10 do 31 let, prav tako pokrajinska, saj so njihovi člani skoraj z vseh slovenskih vetrov.
Video: Maks Veselko o svojem najljubšem projektu
Kdo je lahko Dunking Devil? Vsak.
"Skupini se lahko pridruži vsak," so zatrdili fantje, s katerimi smo se družili v okviru promocije projekta Hudo dobra telovadnica, ki so ga fantje in dekleta podprli z vlogo ambasadorjev in pripravo atraktivnega videa.
Ali bo član skupine Dunking Devils tudi nastopal in atraktivne trike razkazoval v videospotih, pa je povsem odvisno od njegove zagnanosti.
"Dunking Devils smo organizirani kot športno društvo. Učence in dijake učimo, da postanejo taki kot mi. To pomeni, da se naučijo vsega, kar je povezanega z novodobno urbano akrobatiko in freestyle športi. Od akrobatskega zabijanja, po tem smo najbolj znani, skakanja na mali in veliki prožni ponjavi do hoje po trampolinskem zidu (gre za navidezno hojo po steni, ki jo spodbudi odboj od prožne ponjave s hrbtno stranjo) in podobnega," je našteval Domen, ki je konec lanskega leta na predavanju TEDx v Ljubljani govoril o pomenu ekipnega duha.
Ravno ta je v njihovem primeru še posebej pomemben, saj so akrobacije sestavljene tako, da sta medsebojna odvisnost in zaupanje med člani ekipe ključnega pomena. Ko "zafrkne" eden, se lahko nastop podre kot hišica iz kart ...
Video: Domen Rozman o skrivnostih uspeha DD na TEDx
Devilsi trenirajo pod vodstvom dveh gimnastičnih trenerjev, kar je že obrodilo sadove. Njihovi člani se namreč udeležujejo tudi državnih prvenstev v team gymu (so državni prvaki) in skokih na mali prožni ponjavi.
"Mlajšim želimo dati osnove gimnastike in akrobatike, mi jih namreč nismo bili deležni," je priznal Domen.
"Naši člani dobijo ekipo in postanejo del mladih nadobudnih ljudi, ki si želijo poskušati nove stvari, ki želijo uspeti in se podati v svet," je prednosti članstva v njihovi sredini našteval Rozman. "Vsak, ki stopi skozi vrata naše telovadnice v Šiški, vsak, ki vztraja in je prizadeven, lahko postane del projektov, ki jih lahko spremljamo na spletu, del nastopov in potovanj po svetu."
Video: Gašper Novak o svojem najljubšem projektu
Usodna Francija
Svoj delokrog so že zdavnaj razširili zunaj meja Slovenije. Začelo se je s sosednjima Zagrebom in Pulo, nadaljevalo pa v mestu Lille v Franciji.
Preboj v tujini se je zgodil leta 2008, v obdobju, ko so Dunking Devilsi že postajali stalnica slovenskih prireditev. Nastope in treninge so skrbno dokumentirali, posnetka pa objavljali na spletni platformi Metacafe. Z namenom.
"Za določeno število ogledov si dobil nagrado pet dolarjev, mi pa smo kar naprej iskali načine, kako priti do tega denarja. Posnetki naših akrobacij so bili že takrat viralni, imeli so od 20 tisoč do sto tisoč ogledov, celo do pol milijona. Prek teh posnetkov nas je odkril Francoz Jerome Salot in nas povabil v Francijo. Omenjal je celo plačilo, a smo mislili, da se šali. Do takrat smo namreč nastopali zgolj za žetone LPP in hiperštručke. Osem se nas je naložilo v kombi in bolj kot ne na slepo zaupanje maja 2008 odpotovalo v Francijo," je prvi nastop v širši okolici opisal Rozman.
Tega se spominja tudi Maks Veselko, ki se je skupini pridružil leta 2008. "Spomnim se, da sem prvi nastop v tujini oddelal z modrico na očesu. Med eno od menjav me je nekdo s peto udaril v oči. Nimaš kaj, stisneš zobe in opraviš svoje."
Video: Nik Schwarzmann o svojem najljubšem projektu
Uresničevanje vizije
Mejnik v njihovem razvoju je bil nastop na hipodromu v Franciji, kjer so se predstavili pred skupino stotih ljudi. "S tem nastopom se je začela uresničevati naša vizija, želja po tem, da bi potovali po svetu. Zgradili smo si kredibilnost in se že nekaj tednov po tem usodnem nastopu odpravili na svojo prvo turnejo po tujini," se spominja Domen.
Pot jih je takrat vodila od Pariza prek Lyona in se končala v Tunisu v Tuniziji. To je bila njihova prva samostojna turneja, na kateri so za vse poskrbeli sami. Že isti konec leta so odpotovali še dlje, v Indonezijo.
"Potovalo nas je osem. Nastopali smo v zabaviščnem parku, trikrat na dan, vse dni v tednu. To je bilo prvič, da so ljudje na naše nastope prihajali zaradi nas, bili smo jedro programa, ne zgolj spremljevalni program nekega drugega dogodka ali nastopa," je povedal Domen.
Zaslužek so vložili v opremo
S tem so se jim na široko odprla vrata v svet. Že naslednje poletje so s kolegi iz Francije kar štiri mesece nastopali v zabaviščnem parku Gardaland v Italiji. "Raven naših predstav se je začela strmo dvigovati," je povedal.
Z nastopi v tujini so člani skupine Dunking Devils postajali vse bolj profesionalni, a še vedno zgolj polprofesionalni, poudarja Domen. Glavnino skupine so namreč še vedno sestavljali študenti.
Rednih virov dohodka niso imeli, so pa za svoje nastope že takrat dobivali plačilo. "Na začetku smo vse, kar smo zaslužili, vložili v razvoj. Na začetku smo športno dvorano na Laguni, kanvase in blazine plačevali s svojimi štipendijami. V skupini nas je bilo med osem in devet, k sreči so nam pri prostorih za trening šole ponudile pomoč ... Takoj ko smo dobili nekaj kapitala, smo ga začeli vlagati v svoje blazine, trampoline, drese, spletno stran … Prva leta smo ves zaslužek vložili v razvoj. Po svoje je bilo to naše študentsko delo," je povedal Rozman.
Gnezdo zabijajočih se hudičev: Šiška
Skupina Dunking Devils od leta 2013 trenira na svojem. Gnezdo so si ustvarili v Šiški. "Super je, ker imamo tam vso mogočo akrobatsko opremo, težava pa je, ker dvorana postaja premajhna in ker ima prenizke strope," je opozoril sogovornik. "Za trampolin vsekakor," ga je dopolnil Gašper, pobudnik trampolinskga zidu.
"Naše člane spodbujamo, naj svoje ideje delijo z drugimi. Tudi ideja trampolinskega zidu, ki so se ga domislili Gašper in nekaj kolegov, je zorela dlje časa, preden smo jo uresničili. Ideja je ideja posameznika, uresniči pa jo skupina," je povedal Domen. "Vsak ima svoj projekt, ki bi ga v okviru kolektiva rad uresničil, in to podpiramo."
"Ni pomembno, kdo porine, pomembno je, da vsi povlečemo," je Gašper citiral Domna z njegovega nastopa na TEDxu.
Če kdo zafrkne ...
Seveda se tudi v uigranem kolektivu, kot so Dunking Devils, dogajajo napake. Kako se odzovejo v primerih, ko žoga zbeži iz rok, ko je ne ujameš pravočasno, ko zamudiš najbolje nastavljeno potezo? Ali takrat padejo težke besede?
"Ne, grešnika nabrcamo," v šali namigne Maks. "Ne, kje pa," ga popravi Gašper. "Najprej ocenimo, koliko napak je nekdo zagrešil. Če več kot tri, to pomeni, da se že sam tako obremenjuje, da naše besede sploh niso potrebne." Vsak se sam pri sebi žre bolj, kot bi ga lahko drugi.
Ključno je, da se opazke, če so, dogajajo po nastopu, je poudaril Domen. "Med nastopom pa brezpogojno spodbujamo drug drugega," je dejal Maks, ki se je skupini pridružil leta 2008 in v tem obdobju doživel marsikaj. Tudi nastop na avdiciji britanskega šova Britain's Got Talent, kjer je pred sodniki imel glavno besedo. Ti so skupini podelili štirikrat DA in jih spustili v drugi krog.
"Naša mantra se glasi, tudi če devet žog pade mimo, moraš za deseto teči z vizijo, da jo boš ujel in da ti bo uspelo. Druga mantra pa je, karkoli se zgodi, je okej. Tudi če smo zgrešili, je treba to občinstvu predstaviti na način, kot da je bilo to izvedeno namenoma na tak in tak način," je povzel Rozman.
Kako je s psihološko pripravo?
"Meditiramo ravno ne," je odgovoril Domen, ukvarjamo pa se z vizualizacijo nastopa. Pred večjimi nastopi izvajamo tako imenovani Paraschutte. Gre za tehniko, kjer pred nastopom siluliramo cel nastop s podajami ob steno, zraven pa se ustno in miselno sprehodimo skozi scneraij nastopa. Vsak pove, kaj dela, kje stoji, na kaj se osredotoča med nastopom, kako reagira ob zabijanju, ..."
Kadar se pripravljajo na tekmovanja in nastope, trenirajo tako, kot bi nastopali pred polno dvorano. "Pozorni smo na interakcijo ekipe, na interakcijo s publiko, ki jo na treningu nadomešča trener … Če znaš energijo vzdrževati na pravi ravni in se trudiš za kar najboljšo prezentacijo, potem gre lažje," je po bogatih izkušnjah ocenil Domen.
Ogromno časa se posvečajo telesni pripravi. Gašper pravi, da kdor želi, lahko trenira tudi po šestkrat na teden. Dva treninga sta akrobatska, dva sta namenjena treningu zabijanja, ob koncu tedna pa imajo člani skupine možnost treninga na trampolinu in zabijanja. "Glede na to, da imamo svojo telovadnico, smo pri tem precej prilagodljivi," pravi.
"Če imaš zagon, motivacijo in vsaj malo talenta, nastopaš že po letu dni, če pa to jemlješ kot šalo in je to bolj postranska dejavnost, pa tudi po petih letih dela odra ne boš videl od blizu," je namignil Maks, ki je prvi nastop za Dunking Devilse opravil z vpadljivo modrico poč očesom. Kakopak se je zgodila med treningom. Poškodb so vajeni, nikakor niso imuni proti njim, pa čeprav se na vse kriplje trudijo, da bi se jim izogniti.
Najbolj običajne poškodbe akrobatov so poškodbe gležnjev in kolen. "Najbolj bedno je, kadar pristaneš na žogi. Takrat se hitro pojavi poškodba gležnja," opisuje Gašper.
Kako (z)rastejo večji projekti?
V svoji 13-letni karieri so izpeljali že ničkoliko projektov. Med odmevnejše vsekakor spadajo snemanja, kot je na primer snemanje videa, kjer fantje na drvečem vlaku zabijajo na koš, zabijanje z gugalnico na Savskem mostu, snemanje z Arsenalom, video Edina prava smer. Navzgor! - zabijanje od Izole preko Celja do Mangarta, in štiridelna viralna serija za spletni portal People Are Awesome. Snemanja so veliko bolj stresna kot večji nastopi, so soglasni naši štirje sogovorniki.
"Najprej so na vrsti priprave, pa brainstormingi in sestanki. Potem nas čaka dva dni snemanj, ki trajajo od 10 do 14 ur. Po takem snemanju res potrebuješ psihično in fizično rehabilitacijo," je sklenil Gašper.
Kako se dogovorijo za nastope?
Običajno nekdo, ki nekaj išče, najde nas in stopi v stik z nami. Pridite v zabaviščni park, na gala dogodek ... Naša mreža poznanstev je že precej široka, pravi Domen.
Edina pot je navzgor:
Promocijski video za projekt Hudo dobra telovadnica:
Freestyle gugalnica:
Zabijanje z Arsenalom:
People Are Awesome:
1