Dobili dokaz, da je res vse v glavah

Apetiti javnosti pred odhodom slovenske košarkarske reprezentance v Turčijo so bili skromni. Slovenija je namreč v pripravljalnem obdobju izgubila devet od petnajstih tekem in nemudoma so se okoli nje začeli zgrinjati črni oblaki. Vendar so v našem taboru na čelu s selektorjem Memijem Bečirovićem verjeli, da bo preskok slej ko prej sledil. V najavi pred svetovnim prvenstvom smo napovedovali, da lahko le ena tekma spremeni celoten potek dogodkov. In res je. Tekma z našimi sosedi Hrvati je dala slovenskim košarkarjem zagon pred pomembnim obračunom za drugo mesto z izjemno nevarno Brazilijo, ki je pošteno namučila favorizirane Američane.

Da je to res tako, smo se lahko prepričali v fanatični obrambi v prvih tridesetih minutah, proti kateri nekdanji dvakratni svetovni prvaki niso našli ustreznega protiorožja. Čeprav je sledil padec, je bolj ključno, da so kapetan Jaka Lakovič in soigralci v najbolj pomembnem trenutku uspešno realizirali zastavljene načrte ter odlično odigrali v končnici in povsem zasluženo v skupini B osvojili drugo mesto le za Američani.

Sami krojijo svojo usodo, ne Avstralci

Pa pustimo preteklost zadaj in se ozrimo v prihodnost k naslednji tekmi. V osmini finala bo nasproti stala reprezentanca Avstralije, s katero so se slovenski košarkarji že pomerili na pripravljalnem turnirju na Kitajskem za pokal Borislava Stankovića. V prvi tekmi so bili "kenguruji" boljši s 77:63, v finalu pa so potem Slovenci postavili stvari na svoje mesto in zmagali z 71:60. Vendar ti dve tekmi nista merodajni, saj denimo v slovenskem taboru ni bilo Lakoviča, Nachbarja in Jagodnika, ki so vadili v Sloveniji, medtem ko se je Goran Dragić utrujen od poti komaj priključil ekipi na treningih.

Na drugi strani pa so Avstralci šele v nadaljevanju priprav pozdravili prihod Aleksa Marića, ki je v minuli sezoni navduševal v evroligi v dresu Partizana. Ob njem je potrebno v prvi vrsti izpostaviti igralca NBA Davida Andersena ter Patricka Millsa, zelo pomembni za ekipo pa so še Matthew Nielsen, Joe Ingles Brad Newely ter Adam Gibson. Vendar obremenjevati se, kdo stoji nasproti, je povsem brezpredmetno. Najbolj pomembno je, da si v pravem trenutku na pravem mestu in da obvladuješ celotno situacijo.

Velikokrat lahko slišimo, da se košarkarji obremenjujejo, češ osmina finala je le ena tekma, v kateri se lahko zgodi marsikaj – odloči lahko namreč samo ena žoga. To je vse res, vendar če si trdno prepričan, verjameš v svoj cilj ter začneš dejansko stopicati proti njemu, potem boš ti tisti, ki boš imel vajeti v svojih rokah v kočljivih momentih. En mora na koncu zmagati in veseli se tisti, ki si uspeha bolj želi. To dostikrat poudarjajo tudi športniki. "Naš tekmec si je bolj želel zmage," pravijo ob porazih. Vsak dvom, kaj če se zgodi to, kaj če se zgodi drugo, je povsem odveč in negativno vpliva na posameznika ter posledično tudi na ekipo. Takšna miselnost se namreč globoko zasidra v podzavest in s tem sindromom so imeli slovenski košarkarji v preteklosti kar nekaj težav.

Sprva niso našli poti, da bi na evropskih prvenstvih kljub kakovostnemu kadru preskočili skupinski del. Nato so naleteli na pregrado v izločilnih bojih. Po odličnih igrah so namreč na koncu priznavali premoč nasprotnikom v osmini finala na SP, četrtfinalih EP in lani na Poljskem še v polfinalu, potem ko so proti Srbiji vodili tudi za enajst točk. Enostavno so se ustrašili trenutka zmage.

Bomo videli v nedeljo, kako prepričani so bili vase

Če so slovenski fantje trdno prepričani, da bodo premagali Avstralce, potem se bo v nedeljo veselila celotna Slovenija. Vse je v njihovih rokah. Pri vsaki takšni oviri se ne smemo vprašati, če smo jo sposobni preskočiti, temveč na kakšen način. Venomer obstaja pot, le najti jo je treba. In glede na trenutno motiviranost naših košarkarjev za dosego cilja, uspeh ne bi smel izostati. Saj se spomnite, kako je selektor Bečirović govoril po prvih treh tekmah, da še vedno čaka tisto pravo obrambo svojih košarkarjev in da je potreben le preskok v glavah, saj so na treningih vse izpilili do potankosti. Že na naslednji tekmi proti Braziliji so dokazali, da je to res tako. Sedaj imajo denimo težave s consko postavitvijo tekmeca v obrambi in tudi tukaj je težava le v glavah.

A bo kdo rekel, da Jaka Lakovič, Goran Dragić, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar, Samo Udrih, Uroš Slokar, Goran Jagodnik, Miha Zupan … ne znajo zadeti meta za tri točke? Poglejte, koliko košarkarjev imamo, ki lahko z zunanje linije dobesedno razbijejo nasprotnika. Potem res pridemo do spoznanja, da je od razpleta odvisno le prepričanje v glavah. Zunanji dejavniki ob tem ne smejo niti za hip vplivati na posameznika. S tem, kaj kdo govori po raznih forumih, kaj reče sosed doma, kaj neznanec na ulici, je povsem nesmiselno obremenjevati glavo in izgubljati čas ter energijo. Osredotočenost mora biti le na uspeh in na nič drugega. Vsak dvom te lahko namreč iztiri in krvavo kaznuje. Bomo videli v nedeljo, kako prepričani so bili naši košarkarji o uspehu proti Avstraliji …