Nedelja, 28. 4. 2019, 11.04
5 let
Skok v športno preteklost
Dan, ko je čudežni deček rešil prekaljenega veterana #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,31
2
Čudežni deček plezanja in alpinizma David Lama in izkušeni ameriški alpinist Conrad Anker sta se novembra 2016 še drugič poskušala povzpeti na Lunag Ri, enega zadnjih nepreplezanih vrhov nepalske Himalaje. Anker je na višini 5.800 metrov doživel srčni zastoj, s pomočjo Lame, ki je poklical reševalni helikopter, mu je uspelo sestopiti do drugega baznega tabora. Devet ur po prvih bolečinah v prsih so ga v Katmanduju uspešno operirali.
David Lama, ki je 16. aprila letos umrl v snežnem plazu pod vrhom gore Howse Peak v kanadskem Skalnem gorovju, je bil čudežni deček plezanja in alpinizma. V zgodovino bo ostal zapisan kot prvi, ki se mu je uspelo povzpeti na himalajski vrh Lunag Ri, enega zadnjih še nepreplezanih vrhov nepalske Himalaje, na katerih je plezanje dovoljeno. Prav z Lunag Rijem pa je povezana življenjska pot še enega alpinista, legendarnega Američana Conrada Ankerja, ki je 16. novembra 2016 pod njenim vrhom doživel srčni zastoj. Gotove smrti ga je rešil prav Lama.
David Lama je plod ljubezni nekdanjega šerpe in gorskega vodnika iz Nepala Rinzija Lame in Claudie, medicinske sestre iz Innsbrucka. Spoznala sta se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med plezanjem v Nepalu, v prestolnici Tirolske, v Innsbrucku, pa sta si spletla družinsko gnezdo.
Petletni David Lama na plezalnem taboru alpinista Petra Haberla, ki je prvi opazil Davidov plezalni talent. Vir fotografije: Instagram Davida Lame.
Mali David se je prav v okoliških gorah prvič spoznaval z vertikalo. Že pri petih letih ga je opazil legendarni avstrijski alpinist Peter Habeler (David se je udeležil njegovega plezalnega tabora), ki je Davidove starše prvi opozoril na sinov talent in nesporen občutek za premagovanje gravitacije.
David Lama je otroška leta posvetil plezanju na umetnih in naravnih stenah. Večkrat je plezal tudi v Sloveniji. Že pri desetih letih je v Ospu takrat kot najmlajši človek na svetu preplezal smer Kindergarten z oceno težavnosti 8a.
S 16 leti je zmagal v svetovnem pokalu
Lama je leta 2010 na evropskem prvenstvu v domačem Innsbrucku na Tirolskem, na svojem zadnjem večjem tekmovanju, osvojil četrto mesto v težavnosti.
Bil je tudi eden najbolj perspektivnih v svetu športnega plezanja. V tekmovalno areno je vstopil pri devetih letih, leta 1999, in bil zelo uspešen.
Med drugim je postal dvakratni mladinski svetovni prvak v težavnostnem in balvanskem plezanju, s 15 leti tudi najmlajši udeleženec svetovnega pokala, s 16 leti pa tudi takrat najmlajši zmagovalec svetovnega pokala (Janja Garnbret je svojo prvo zmago v svetovnem pokalu dočakala pri 17 letih, v Chamonixu leta 2016).
Leta 2006 in 2007 je Lama osvojil naslov evropskega prvaka v težavnosti in balvanih ter leta 2008 zmagal še v skupnem seštevku svetovnega pokala v športnem plezanju. Leta 2006 je med drugim zmagal na tekmi svetovnega pokala v Kranju.
Prelomno leto 2011
Leta 2011 se je odločil, da se pri 21 letih preneha ukvarjati s tekmovalnim plezanjem in se povsem posveti gorskemu plezanju.
Črn madež in dragocena lekcija
A še preden se je popolnoma predal alpinizmu, je moral skozi dragoceno učno uro.
Ko se je leta 2009 prvič povzpel na patagonski vrh Cerro Torre, pri tem pa ga je spremljala filmska ekipa, ki je zaradi snemanja v steno navrtala večjo količino vijakov, kar je razburilo alpinistično skupnost, na Lamo pa vrglo teman pečat.
"Alpinistično plezanje ni športni dogodek"
Leta 2014 je v intervjuju za časopis Dnevnik priznal, da mu je bilo v svetu alpinizma sprva težko, "saj sem prišel iz povsem drugega sveta, kjer smo med seboj tekmovali, nato pa sem dojel, da alpinistično plezanje ni športni dogodek. Ko plezaš na pravi gori, so pravila drugačna in treba jih je spoštovati. To sem tudi storil in spremenil svoj slog."
Večkrat je povedal, da v spornem primeru sam ni zabil niti enega vijaka, niti ni fiksiral vrvi na Cerro Torreju, je pa to zaradi njega storila filmska ekipa.
Večkrat je dejal, da če želi živeti od plezanja, mora pristati tudi na prisotnost kamer in novinarjev.
V težkih situacijah se je lahko osredotočil samo na vreme in nevarnosti
V prej omenjenem intervjuju je tudi izpostavil, da je največja razlika med njim in drugimi alpinisti ta, da so mu izkušnje iz športnega plezanja na ekstremnih terenih v veliko pomoč, saj "imam dobro razvito tehniko plezanja. V težkih situacijah tako razmišljam le o vremenskih okoliščinah in nevarnostih, saj se mi ni treba obremenjevati z načinom plezanja."
Lama leta 2015 med plezanjem v avstrijskem plezališču Berglsteiner See.
Lama se je dve leti po spornem vzponu skupaj s soplezalcem Petrom Ortnerjem odločil za ponoven vzpon na Cerro Torre (prvi prosti vzpon po smeri Kompresor), ki so ga takrat posneli s helikopterja, podvig pa so filmski ustvarjalci strnili v dokumentarni film z naslovom A snowball's chance in Hell.
Srečanje z Lunag Rijem, enkrat skoraj usodno za soplezalca
Življenje Davida Lame je močno zaznamoval vzpon na 6.895 metrov visoki Lunag Ri, eden najvišjih še nepreplezanih vrhov v Himalaji, za katerega so nepalske oblasti šele pred nekaj leti začele izdajati dovoljenje za alpinistične odprave. Po podatkih National Geographica je v nepalski Himalaji še nekaj vrhov, ki so višji od Lunag Rija, a veljajo za svete, zato so vzponi nanje prepovedani.
Lami je vzpon uspel oktobra lani. To je bil njegov tretji poskus.
V enem od intervjujev je na vprašanje, kako se je rodila ideja, da se loti vzpona na Lunag Ri, odgovoril, da se ne spomni, kaj ga je na to privedlo prej - ali družinsko potovanje v Nepal, domovino njegovega očeta, ali sam projekt. "Kakorkoli, ko mi je eden od prijateljev alpinistov, ki se je tudi sam želel povzpeti na goro, poslal nekaj informacij in fotografij o njej, mi je dokaj hitro postalo jasno, da je to moja gora in da moram nujno tja," je dejal.
Povedal je še, da ga je na njen vrh gnalo dejstvo, da nanjo ni splezal še nihče, in da ponuja izredno zahteven teren.
Lama na obisku v Sloveniji, na festivalu BOFF v Bovcu
Leta 2017 je bil Lama gost Festivala BOFF (Bovec Outdoor Film Festival). Direktor festivala Jan Maček se ga spominja kot umirjenega, ne preveč razigranega, "tako nekako zen. Name je napravil odličen vtis. Verjamem, da bi še kdaj prišel naokoli, če ne bi prišlo do te tragedije."
Lama je bil predlani gost festivala BOFF (Bovec Outdoor Film Festival). Direktor festivala Jan Maček mu je ob tem podaril angleški izvod knjige Tineta Miheliča in Rudija Zamana Popular climbing routes in Slovenia.
Lami je podaril angleški izvod knjige Popular climbing routes in Slovenia, avtorjev Tineta Miheliča in Rudija Zamana.
"Zelo je je bil vesel in se je poglobil vanjo, poznal je dosti smeri. Sicer pa sva se večinoma pogovarjala o Loški steni. Tam je večkrat plezal, brez medijev, in za to ni vedelo dosti ljudi."
Spomnil je še na pripetljaj, ki se je zgodil na festivalu BOFF, kjer so predvajali film Annapurna 3 – Nepreplezano. "Od Red Bulla smo dobili napačen film, nakar je Lama prišel v projekcijsko sobo in smo prek njegovega strežnika predvajali pravega. Po mojem mnenju je bil daljši kot uradna različica in še boljši," se spominja Maček.
V tandemu s Conradom Ankerjem
Za svojega plezalnega partnerja na Lunag Ri je Lama izbral izkušenega, 28 let starejšega ameriškega plezalca in alpinista Conrada Ankerja, s katerim sta skupaj prvič plezala leta 2015.
Za svojo prvo skupno plezalno izkušnjo sta izbrala nacionalni park Zion v ameriškem Utahu. Od vsega začetka sta se dobro ujela in razumela. "Ko plezaš s Conradom, sploh ne opaziš starostne razlike," je Lama izpostavil v enem od intervjujev.
Lunag Ri, prvič - brez opreme za bivakiranje
Prav z Ankerjem se je dvakrat lotil vzpona na Lunag Ri. Prvič novembra 2015, ko ju je samo 300 metrov pod vrhom brez opreme za bivakiranje ustavilo slabo vreme in napovedan močan veter.
Lama je takrat ocenil, da so napake (dejstvo, da sta v zadnjem delu plezala brez spalne vreče ali šotora za bivakiranje) tiste, ki ti pomagajo dozoreti. "Verjamem, da so napake tiste, ki te naučijo dragocenih lekcij za prihodnje podvige."
Lunag Ri, drugič - srčni zastoj in dramatično reševanje
In drugič novembra 2017, ko sta bila z Ankerjem dobro na poti, tudi vreme jima je bilo naklonjeno, a je Američana izdalo zdravje. Na višini 5.800 metrov je doživel srčni zastoj.
Lama mu je pomagal pri sestopu do drugega baznega tabora in poklical reševalni helikopter. Devet ur po prvih bolečinah v prsih so mu v bolnišnici Norvic International v Katmanduju uspešno opravili angioplastiko (katetrski postopek za razširitev zoženja arterij).
Anker je v izčrpnem intervjuju za National Geographic natančno obnovil dogajanje na gori. "David je bil izredno osredotočen in pozoren. Natančno je vedel, kaj se dogaja. Čeprav sem mislim, da se bo stanje popravilo samo od sebe, se je David zavedal, da je situacija resna in da potrebujem zdravljenje. Povedal sem mu, da mora poklicati reševalno službo Global Rescue, vendar nisva imela njihove telefonske številke, saj je ostala v moji denarnici v baznem taboru, zato se je vse skupaj nekoliko zavleklo.
Več o dramatičnih trenutkih na Lunag Riju si lahko pogledate v videu.
Anker je Lami dejal, da se na goro ne namerava vračati, in Lami pustil možnost, da sam poskusi doseči vrh. Uspelo se mu je povzpeti vse do 250 metrov pod vrhom, tam pa se je zaradi izčrpanosti odločil za sestop.
Lunag Ri, v tretje gre rado
Oktobra 2018 se je Lama odločil še za tretji poskus. Zraven je povabil tudi Ankerja, a je ta povabilo zavrnil, saj se je odločil, da se na takšne odprave ne bo več odpravljal. Prav Anker je bil tisti, ki je novico, da je Lama kot prvi človek v zgodovini dosegel vrh Lunag Rija, delil z javnostjo na svojem Instagramu, Lama pa je pozneje dejal, da je bil Conrad edini, s katerim bi delil ta izjemni trenutek.
Tokratni vzpon sta ovekovečila dron in kamera, ki jo je Lama nosil pri sebi. Nekaj izvrstnih posnetkov si lahko pogledate v spodnjem videu.
Trpljenje kot prevladujoč element alpinizma
Lama je bil prepričan, da je trpljenje pomemben, če ne celo prevladujoč element alpinizma.
"Raziskovanje je samo ena plat alpinizma. Toda vstop na bolj ekstremno območje vedno vzbuja vprašanje: ali zmoreš? Osebno verjamem v to, da sam sebe spoznaš precej bolj takrat, ko trpiš, kot kadar ostajaš znotraj cone udobje."
Šele v zrelih letih ga je začelo vleči v Nepal
V enem od intervjujev je Lama spregovoril tudi o svojih koreninah v Nepalu. "Nepal sem prvič obiskal leta 1993, ko sem imel tri leta, nato še dve leti pozneje. Takrat nisem toliko razmišljal o Nepalu, želel sem najti svojo pot. Šele zadnja leta me je začelo vleči tja – ne samo zaradi alpinizma, temveč zaradi dela družine, ki izvira iz Nepala."
Nepalske korenine
Tudi sicer je od družine od nekdaj užival ogromno podporo. "Nekoč so se starši v enem samem vikendu pripeljali iz Južne Francije do Slovenije, samo zato, da bi lahko plezal. Veliko so prepotovali z mano. Tudi pri razvoju moje mentalitete in vrednostnega sistema so odigrali ključno vlogo.
Kar pa zadeva moje gene, verjamem, da tudi ti izvirajo iz mojega družinskega debla. Tako na primer zelo dobro obvladujem ekstremno nadmorsko višino in predstavljam si, da imajo ravno moje nepalske korenine veliko pri tem."
Dejal je, da ob tem obžaluje samo to, da se nikoli ni naučil jezika. "Ko sem bil manjši, se nisem maral učiti tujih jezikov, starši pa me tudi nikoli niso silili."
David Lama je skupaj s prijateljema in alpinističnima vizionarjema Hansjoergom Auerjem in Jessom Roskelleyjem 16. aprila 2019 umrl v snežnem plazu, ki je trojico ujel pri sestopu z vrha Howse Peak.
Z alpinističnima kolegoma umrl v snežnem plazu
Lama je svoj zadnji vzpon opravil 16. aprila letos, ko se je skupaj z avstrijskim alpinističnim prijateljem Hansjoergom Auerjem in Jessom Roskelleyjem po smeri M16 (to je deset let prej uspelo samo trojici Steve House, Scott Backes in Barry Blanchard), povzpel na Howse Peak v kanadskem Skalnem gorovju, a je trojico pri sestopu pokopal snežni plaz.
Posmrtne ostanke pokojnih alpinistov je iz snežnega groba izkopala kanadska reševalna ekipa.
Kot je zapisano na uradnem Facebook profilu Davida Lame, bodo njegovo truplo pripeljali v Innsbruck, od tam pa ga bodo njegovi starši pospremili v Nepal, kjer se bodo poslovili na tradicionalni budistični slovesnosti v Katmanduju. Pogreba ne bo, so še zapisali.
Na uradni strani enega od sponzorjev Davida Lame so zapisali, da je imel miselnost inženirja in srce humanitarca, v spominu pa jim bo ostal kot najbolj strasten plezalec, kar so jih kadarkoli srečali.
2