Vida Kavtičnika so si želeli vsi največji evropski klubi

Pot na Hrvaško se je začela

Vid Kavtičnik se je vrnil domov. Resda znova le v reprezentančnem dresu, a obračun s Švico v Velenju je bil zanj vendarle nekaj posebnega.  "Že 12. leto sem v tujini, vselej pa se je lepo vrniti domov. Na igranje v Velenju me vežejo čudoviti spomini. Osvojili smo prvi pokal v klubski zgodovini (leta 2003, op. a.), se borili z močnim Celjem in Prulami. Gorenje je moj klub, ki ima izjemne navijače. Ob igranju v Rdeči dvorani med prevevajo posebna čustva," pravi 32-letnik, ki je kariero plemenitil v nemškem Kielu in francoskem Montpellieru, kjer bo ostal tudi v prihodnje.

Kiel zadetek v polno

Kavtičnik je za Kiel igral štiri sezone. Med drugim je z njim leta 2007 osvojil ligo prvakov. Ta fotografija je nastala leto pozneje. Foto: Sportida Ne glede na to, da klub ne kaže niti podobnih predstav, kakršne je, ko sta leta 2009 tja prišla z Nikolo Karabatićem. Montpellier je padel v spodnji dom lige prvakov, v francoskem prvenstvu pa je šele na četrtem mestu.

"Drži, izgubimo veliko takšnih tekem, ki jih v preteklosti gotovo ne bi. Brez dvoma ni prijetno, tega si nikakor ne želimo.  A Montpellier ohranja dober proračun (bruto za ves klub okrog 7 milijonov evrov na sezono, op. a.), upamo, da bo klub morda nekoč spet vrhunski," razmišlja Kavtičnik, ki je v tujino odšel z nazivom najboljšega desnega krila v Evropi. Pri le 21 letih.

"Tedaj sem imel odprte vse karte. Želeli so me najboljši klubi v Evropi. Na primer Hamburg ali Veszprem. A še enkrat bi se odločil enako. Kiel je bil super izbira. Trener Zvonimir Serdarušić Noka me je naučil vrhunskega rokometa. Njegov sistem je težek, ni za vsakega igralca.

V slovenski reprezentanci je bil nekaj mesecev, kar je premalo, da bi njegov pogled na igro osvojili vsi. Poznejši selektor Boris Denič je povzel nekaj stvari, kar je izpadlo dobro," razmišlja izkušeni Velenjčan, ki računa, da so pred njim še štiri ali pet let kariere.

Kam po karieri?

V Franciji se z družino počuti odlično. V zadnjem času še posebej prihaja do izraza njegova vsestranskost, saj je klasičnima položajema za levičarje – krilu in desnem zunanjem igralcu – dodal obvladovanje položaja organizatorja igre. O trenerskem delu (še) ne razmišlja.

Zanimajo ga tudi druge stvari, na primer športnomarketinška in menedžerska scena. Gotovo gre za področji, kjer bi lahko unovčil svoje žlahtne izkušnje.