Sveže upokojence bi marsikje sprejeli odprtih rok

K intenzivnosti razmišljanja o koncu kariere vsekakor precej pripomorejo tudi vse bolj mizerni gospodarski pogoji v slovenskem športu. Po sezoni 2014/15 je športne copate obesilo na klin kar nekaj rokometašev, ki so zaznamovali zadnja leta in bili celo med pisci zgodovine.

"Dovolj je," je med drugimi dejal Dušan Podpečan, nekoč vratar Celja, Gorenja, švicarskega Kadettna, ki se je v zadnjih letih ustalil v Kopru. S Cimosom se je sprehodil skozi njegovo zlato ero, na več ravneh pa je pomagal tudi Kopru 2013 ter se z njim uvrstil v prvo ligo. Dule, ki bo jeseni dopolnil 40 let, ima natanko sto reprezentančnih nastopov, gotovo pa so mu še posebej ostali v spominu tisti na evropskem prvenstvu 2004 v Sloveniji, kjer je osvojil srebrno kolajno.

Zdravja ne bo tvegal

V tistem čarobnem letu slovenskega rokometa je enega vrhuncev svoje kariere s celjskim naslovom evropskega prvaka dosegel tudi Dino Bajram. Izvrstni in izjemno požrtvovalni obrambni igralec je bil eden temeljnih kamnov tega elementa pri Gorenju ob zadnjih dveh naslovih. Devetkratni slovenski reprezentant je zadnji dve leti preživel v Švici, legionarske izkušnje ima še iz Nemčije. V Sloveniji je 31-letnik poleg Celja in Gorenja igral še v Ivančni Gorici in Škofji Loki. Temeljni razlog za konec njegove kariere je hujši pretres možganov, ki ga je doživel pred meseci. Nadaljevanje poti bi bilo preveč tvegano.

Odhajajo tudi pivoti

Malo pred 35. rojstnim dnem slovo od rokometnih igrišč jemlje tudi Daniel Plešej, legenda Slovenj Gradca, ki je s tem klubom evropske uspehe žel še kot najstnik. Koroškemu klubu je bil ta izvrstni krožni napadalec z izjemo nekaj let avstrijskega poglavja kariere zvest ves čas. Še en krožni napadalec Marko Radelj pa je dejansko ves čas nosil Trimov dres. Dolgoletni kapetan četrte slovenske ekipe se bo pri 34 letih poslovil na revijalni tekmi 19. junija.

Krka se bo v prihodnji sezoni morala znajti brez Robija Cvikla, še enega odličnega obrambnega rokometaša, krožnega napadalca, ki je bil član odlične generacije letnika 1984. Celjan se je na Dolenjskem že pošteno udomačil, saj je na tem koncu Slovenije preživel praktično vso člansko kariero. Igral je za SVIŠ, Prule, Trimo in osem sezon in pol za Novomeščane, pri katerih deluje – in tako bo tudi v prihodnje – kot trener mlajših selekcij.

Poslavlja se tudi Nikola Kojić, ki smo ga v Sloveniji najprej spoznali v majici Cimosa, nato je levoroki Srb dve sezoni igral tudi za Celje, po krajši španski epizodi pa se je ugnezdil v Izoli, ki ji je pomagal v zadnjih štirih sezonah. Zanimiva druščina rokometašev, ki so vsak po svoje zaznamovali zadnje obdobje. Prepričani smo, da bi jih bila vesela večina prvoligaških klubov, katerega od njih tudi najboljši. Srečno, fantje, na vaših nadaljnjih poteh.