Petek, 19. 4. 2013, 7.49
8 let, 7 mesecev
"Pozabljeni" Vasja Furlan kralj na Norveškem
Svojo rokometno pot je Furlan začel v domačih Hrpeljah. Zdaj 26-letni organizator igre je bil eden tistih, ki so imeli čast in dres takratnega velikana Gold Cluba, njegovega matičnega kluba, oblekli tudi v ligi prvakov. In ravno po tisti, za klub zgodovinski sezoni 2006/2007, je za Vasjo sledil do tedaj največji korak v njegovi karieri. Zanj sta se zanimala Koper in Celje, odločil se je za slednjega. "Ekipa je bila sestavljena odlično. Bili smo favoriti za naslov državnega prvaka, ki ga do takrat še nisem osvojil. Ob podpisu pogodbe mi je bilo zagotovljeno, da bova na srednjem zunanjem igrala David Špiler in jaz. Nato je klub pred začetkom sezone pripeljal še Srdjana Trivundžo. Tako je bila minutaža razdeljena med tri, moj delež je bil najmanjši. Druga sezona v dresu Celja, po uspešni operaciji gležnja in odhodu Trivundže, je bila boljša," nam odkrito razloži Hrpeljec, ki se je po dveh letih v Celju, kjer je, namesto da bi se vzpel med zvezde, bolj stagniral, preselil v Maribor.
A mesto ob Dravi mu ni bilo usojeno. "Tisto obdobje je bilo zame zelo težavno," pravi. Ko je bil trener Bojan Čotar, je šlo, drugače je bilo z Markom Šibilo. "S Čotarjem sem se dobro razumel, natanko sem vedel, kaj želi od mene. Igrali smo lep rokomet. Pri Šibili pa je bilo ravno obratno. Verjamem, da ima tudi on svojo plat zgodbe, a nisva našla skupnega jezika. Kot organizator sem si tega želel, a dialog z njim je bil nemogoč," se spominja Furlan, ki je, sploh po poškodbi, pravi, dobival premajhno minutažo. "Klub je zaostajal s plačili in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo 'počilo'. Nato so mi nekaj dni pred božičem (leta 2010, op. a.) sporočili, da trener name ne računa več in da želi klub prekiniti sodelovanje. To je bila sezona v in po kateri je Maribor zapustilo, mislim da, 10 igralcev."
Na severu uživa, pogreša le sonce
"V iskanju novega okolja sem prejel klic z Norveške, poklical me je trener Folla in me povabil na tridnevno preizkušnjo. Pozneje sem podpisal pogodbo do konca sezone. Pri tem mi je pomagal Gregor Radović, ki je bil v stikih s klubi s severnega dela Evrope," pove. Pogodbo je nato podaljšal, velja mu še dober mesec, do 30. maja. Kako naprej? Ostati na Norveškem ali se preizkusiti še kje drugje? "Nisem se še odločil. Rad bi se preizkusil še v kateri drugi ligi, a tudi na Norveškem je lepo in obstaja možnost, da ostanem." Na novo okolje, prvič je zaigral v tujini, se je privadil hitro. "V veliko pomoč so mi bili soigralci in vodstvo kluba. Življenje je dokaj podobno našemu, ljudje so prijazni, gostoljubni. Le kakšen sončen dan več pogrešam. Živim 15 minut zunaj Osla, v mestu Ski, kjer se po več kot dveh letih počutim kot doma," pravi Vasja in v smehu doda, da najlepše še vedno ostajajo Hrpelje, kamor se vrača na približno tri mesece. Tudi z jezikom, čeprav velja za precej težkega, nima težav. Ob prihodu je tri mesece obiskoval šolo in se ga naučil. Tudi v klubu govorijo norveško, redkeje angleško.
Pred dnevi prejel veliko priznanje
"Veliko ljudi me sprašuje o kakovosti lige in primerjavi s slovensko. Za razliko od slovenske je norveška liga precej bolj izenačena. Ne verjamem sicer, da bi najboljši klubi premagali katerega od najmočnejših v Sloveniji, a bi se najbrž enakovredno pomešali med klube okoli sredine lestvice," nam razloži185-centimetrski srednji zunanji Folla. Njegov klub je na trenutno devetem mestu. "Sezona je daleč od tega, da bi bila uspešna. Imeli smo precej težav, ampak smo na koncu še vedno imeli priložnost osvojiti bron. Toda izgubili smo dve pomembni tekmi in padli na lestvici. Zelo smo bili razočarani," nam razloži Furlan, ki se lahko pohvali z izjemnim priznanjem: pred nekaj dnevi je bil izbran za najboljšega srednjega zunanjega igralca na Norveškem.
Kaj pa reprezentanca? Za njo sicer še ni zaigral, bi mu bilo pa v velik ponos. "Vsa čast fantom za izjemen rezultat. Reprezentanco spremljam z veseljem in še vedno trdo treniram tudi zato, da bi nekega dne tudi sam pripomogel h kakšnemu uspehu izbrane vrste. A s tem se ne obremenjujem. V Sloveniji talentiranih srednjih zunanjih ne primanjkuje. Fantje, ki so zdaj v reprezentanci, si to mesto zaslužijo in so to tudi dokazali," je sklenil zanimiv pogovor.