Vujovićeva pomlad

Ključni poudarki:

- Rokometna reprezentanca se je tretjič v zgodovini uvrstila na olimpijske igre.

- Slovenska rokometna odprava se bo v domovino vrnila v ponedeljek. Letalo z dragoceno slovensko pošiljko se bo iz Köbenhavna odpravila proti Zagrebu, kjer bo pristalo ob 13.15. Vrnili se bodo vsi igralci razen nekateri legionarjev, ki so se v svoje klube vrnili neposredne iz Švedske (Marko Bezjak, Jure Dolenec, Matej Gaber, Vid Kavtičnik, Simon Razgor, Uroš Zorman in Sebastian Skube)

- Na kvalifikacijskem turnirju je premagala evropske podprvake Špance, Irance in izgubila s Švedi.

- Poleg Slovencev so se v Rio uvrstili še Brazilija, Francija, Katar, Argentina, Nemčija, Egipt, Poljska, Tunizija, Hrvaška, Danska in Švedska.

- Žreb skupin bo 29. aprila.

Kako zelo se razlikujeta vtisa o rokometni reprezentanci po evropskem prvenstvu ali po kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre. Ne glede na dva ista tekmeca, Švedsko in Španijo.

A vendarle: tako januarja v Vroclavu kot pretekli konec tedna v Malmöju so z odklonom zadetka ali dveh Slovenci dosegali in dobivali približno enako število golov. Tako januarja kot aprila sta bili Švedska in Španija omejeni na manj kot 25 zadetkov. Evropski podprvaki v petek celo na le 21, v polčasu le pet.

Jasno, na Poljskem je bila slovenska soseda v skupini še poznejša prvakinja Nemčija, ki se ne more primerjati z Iranom in obratno. Res je tudi, da bi se z žogo ali dvema v drugo smer tudi na Poljskem položaj lahko zasukal povsem drugače. Slovenci so imeli napad za zmago nad Španijo in sedemmetrovko za vodstvo proti Švedom.

Sloveniji so pot v Rio tlakovali tudi vratarji.

Lahkotnejši napad

A če je Slovenija ohranila trdnost obrambe, je v Malmöju pridobila bistveno mero lahkotnosti v napadu. Ne glede na to, da je bilo število zadetkov, doseženih z devetih metrov ali dlje, spet izjemno nizko. A to se ni poznalo. Slovenska žoga v napadu je postala hitrejša. Z dodatkom ustvarjalnosti, h kateri sta nedvomno prispevala povratnika Jure Dolenec in Marko Bezjak, je napad spet dobil identiteto, kakršno je v preteklosti že imel.

Spet se je sprostil Sebastian Skube. Ko je bilo treba, je svojo lucidnost prispeval Uroš Zorman, Dean Bombač je zadel dobesedno vse, tudi v najpomembnejših trenutkih. Slovenija je dobila svež par levih kril, vratarji so bili zanesljivi … O prodornejšem napadu govorijo tudi gole številke: praktično vsi reprezentanti so imeli boljšo realizacijo kot na Poljskem. Enako tudi ekipno.

Bliskovito

Tako selektor Veselin Vujović kot igralci so bili - kljub velikemu januarskemu razočaranju - opremljeni z novimi spoznanji drug o drugem. Reprezentanca ni Zagreb, ima drugačen profil igralcev. Več je bilo težnje k čim hitrejši tranziciji, ki je bila in mora ostati slovenski zaščitni znak. Tudi za ceno kakšne napake.

Le predstavljamo si lahko, kako je bilo selektorju, rojenemu zmagovalcu, v športnem smislu alfa samcu v vseh ekipah, kjer je deloval v katerikoli vlogi, po 14. mestu v Evropi. A vrnil se je v velikem slogu. Olimpijske igre so slovenski štiriletni projekt, za nekatere igralce pa projekt generacije. Kvalifikacije si je Slovenija praktično priigrala že v Katarju pod Borisom Deničem, zato je ta uspeh tudi delna last igralcev, ki so igrali tedaj, zdaj pa jih ni več v reprezentanci. Kvalifikacijski turnir pa je bil odločilni korak.

V pripravah na olimpijski turnir je imel Vujović naporen, dvojni urnik, za nameček so se nekateri igralci pridružili precej pozno.

Brez olimpijskega letenja

Sicer pa so zadnji meseci dejansko res Vujovićevi. Četrtfinale lige prvakov. Drugič zapored. Njegov Zagreb je izločil veliki Rhein-Neckar Löwen. Izbran je bil za najboljšega trenerja regionalne lige Seha. V njej je osvojil tretje mesto. In zdaj še reprezentanca.

A leto je še dolgo. Že junijske kvalifikacije za svetovno prvenstvo z Norvežani pošiljajo opozorilo, da morebitno olimpijsko letenje med oblaki ne sme priti niti v rubriko razno. Avgusta pa bo tako ali tako višek karier za veliko večino ekipe.