Petek, 18. 8. 2017, 18.44
6 let, 6 mesecev
Intervju: Jure Dolenec, rokometaš Barcelone
Jure Dolenec: Ne smeš dopustiti, da bi strah vplival na življenje. Točno to hočejo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
"Če začneš tako razmišljati, lahko vsakokrat, ko se usedeš na letalo ali v avto, živiš v strahu," po terorističnih napadih psihično močan ostaja Jure Dolenec, rokometaš Barcelone.
Sezona 2016/17 je bila zanj sijajna. Jure Dolenec je osvojil kolajno na svetovnem prvenstvu, postal najboljši desni zunanji francoskega prvenstva in za pet let podpisal pogodbo s svojim sanjskim klubom Barcelono.Tam se odlično počuti, soigralci so mu pripravljeni pomagati, sam pa začasno - zaradi trenutnega pomanjkanja igralcev - igra tudi na položaju srednjega zunanjega.
Ko so se v Barceloni dogajali prizori groze, je bil Dolenec, ki je pred kratkim povečal družino, s svojo ekipo še daleč stran. V noči na petek se je kultni klub vračal domov z gostovanja v Romuniji. V intervjuju za Sportal je Dolenec razkril, kakšno je trenutno stanje v mestu in okolici, pa tudi v njegovi glavi. Gorenjca so teroristični napadi sicer "spremljali" že v Franciji.
Kako ste, Jure?
Moja družina je še v Sloveniji, zato s tega vidika nisem bil zaskrbljen. Gotovo ni prijetno, a v današnjem svetu je to postalo nekaj, kar se dogaja nekajkrat na leto. Ko sem bil v Franciji, se je tam zgodila vrsta napadov. Sicer ne ravno v Montpellieru, a so ga v tem mestu enkrat preprečili v zadnjem trenutku. Težko je reči kaj pametnega. Ne smeš dopustiti, da bi strah vplival na način tvojega življenja, ker si oni (napadalci, op. a.) točno to želijo.
🔵🔴👊🏼👊🏼 pic.twitter.com/bEQX7kQLAv
— Jure Dolenec (@JDolenec11) August 11, 2017
Kakšno je trenutno stanje v Barceloni?
Živim v mestu, ki je kakšnih 20 kilometrov od Barcelone, ob morju. Do dvorane nimam daleč, ker je na robu mesta, od središča pa sem precej oddaljen. Odkar smo se vrnili iz Romunije, nisem občutil, da bi bilo kaj zelo drugače. Tudi na letališču ni bilo opaziti kakšne posebne panike, gotovo pa je v središču precej bolj prazno kot ponavadi.
Kako so se ob novici o napadih odzvali soigralci?
Predvsem tisti, ki prihajajo iz Barcelone, so bili zelo šokirani, vsak je najprej preveril svoje bližnje, prijatelje ... Na srečo nihče od teh ni bil vpleten v strašne dogodke. Kar zadeva letališče, smo bili morda kot ekipa obravnavani drugače, a nisem opazil nič posebnega. Na večjih letališčih, tudi v Franciji in drugod, pa ni prav nič nenavadnega, če se tam sprehajajo vojaki s puškami. To je vsakdanje.
"Ustavite norost"
Stop this madness... #nomoreterrorism pic.twitter.com/XmGRhqd9Lr
— Jure Dolenec (@JDolenec11) August 17, 2017
So v klubu odredili poseben režim?
Ne, delali bomo po načrtu. Spomnim se napadov v Franciji (jeseni 2015, op. a.), ko so odpovedovali športne in druge dogodke. Mi smo tedaj vseeno odigrali tekmo z Rhein-Neckarjem. Tudi tu vse poteka v tem slogu, svetu želijo poslati sporočilo, da bo življenje normalno teklo naprej. Kolikor vem, bodo odigrane tudi tekme nogometnega prvenstva.
Prestopili ste v svoj sanjski klub. Se zaradi teh napadov vseeno počutite negotovo?
Toliko podobnih stvari se je že zgodilo v Franciji ... Prvič mi je vsekakor bilo nelagodno. Gotovo bi mi bilo še bolj, če bi bila z mano družina., a to so preprosto stvari, na katere ne moreš vplivati. Ogromno potujemo. Če začneš tako razmišljati, lahko vsakokrat, ko se usedeš na letalo ali v avto, živiš v strahu. Sploh ker se je to v moji bližini ali v isti državi že nekajkrat zgodilo. Ni več tak šok, kot je bil prvič.
Pred nekaj tedni ste začeli priprave. Nemudoma na vso moč. Kaj vas je najbolj navdušilo v Barceloni?
Praktično ni treba skrbeti za nič. Najbolj me je presenetilo, da po treningu domov sploh ne nosiš oblačil. Ko jih želiš oprati, jih zložiš na sredino garderobe, naslednji dan pa te oprema čaka zložena na polički. Torbe in nahrbtniki za potovanja imajo svoje mesto v garderobi. Službo pustiš v službi. Ko smo šli na priprave v Andoro, je ob mizi sedelo 14 ljudi iz strokovnega štaba. Skoraj več kot igralcev. Tedaj so trije še manjkali, ker so bili na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Trojni režim treningov v Andori
Last day in Andorra! ⌚️7:45 😫
— Jure Dolenec (@JDolenec11) August 8, 2017
Trying to keep with @VictorTomas8
⚡️⚡️⚡️ pic.twitter.com/pd9itgpi1G
Imel sem najdaljše počitnice v karieri, priprave smo začeli 4. avgusta, nato pa smo šli "na polno". Špansko se moram še naučiti, res pa je, da precej rokometnih izrazov dobro razumem, ker so podobni francoščini. Drugače je vse v redu. Nekaj težav imam s kolenom, nisem še na želeni ravni na prijateljskih tekmah. Proti Bukarešti nisem igral. Čez en teden nas že čaka super globe (neuradno klubsko svetovno prvenstvo, op. a.), vsem je v interesu, da bi tam igral.
Škofjeločan je med najbolj priljubljenimi rokometaši na Slovenskem.
Kako delujete na prijateljskih tekmah? Izgubili ste v Kielu, ugnali Bukarešto ...
S Kielom se trenutno ne moremo primerjati. Tja smo prišli s sedmimi, osmimi dnevi priprav, od tega smo imeli pet dni treninge trikrat na dan. Nato smo se malo spočili, oddelali trening in se odpravili v Nemčijo. Kiel trenira že skoraj en mesec, odigral je pet prijateljskih tekem. Če bi se razpletlo drugače, kot se je, bi bilo res veliko presenečenje. Na drugi tekmi smo bili videti precej bolje, Bukarešta je sestavila zanimivo ekipo s španskim trenerjem. Pravo formo bomo ujeli v septembru. Velikih sprememb v ekipi ni bilo.
Daleč je še zaključni turnir lige prvakov, a nedvomno cilj ... Ne le to, ampak čisti vrh Evrope.
Ko sem prišel v garderobo sem, najprej videl sliko, ki deluje, kot da bi iskali zapornika, dejansko pa gre za pokal lige prvakov. Očitno jo imajo tam že kar nekaj časa, saj je precej zbledela.
Ne moreš serijsko osvajati naslovov, a vsako leto je to eden od ciljev. V tem sistemu s toliko tekmami ni niti najmanj lahko. Lahko ti spodrsne že v četrtfinalu kot pred dvema sezonama. Kljub prvemu mestu v skupini. Kar zadeva preostale lovorike, so praktično obvezne. Na zaključnem turnirju odločajo malenkosti.
Pri iskanju klubske številke je imel nekaj težav.
Koliko vas je udaril odhod Filipa Jiche?
Iz Kiela se ga spomnim kot enega najboljših igralcev na svetu. V Barceloni je imel je težave s poškodbami. Tudi ko je bil zdrav, se ni kaj preveč naigral.
Njegov odhod je bil bolj želja kluba. Ta je presodil, da mu v tem zdravstvenem stanju ne more pomagati. Mislim, da to ne bi smel biti velik manko. Lasse Andersson (mladi Danec, op. a.) še vedno okreva po poškodbi križnih vezi. Ta hip nas je le pet v zunanji vrsti, a najpomembnejše tekme so še zelo daleč.
Je kakšen poseben razlog, da ste si izbrali 23-ico, enako kot Luka Žvižej v svojem barcelonskem obdobju?
To sem opazil šele pred kratkim. Enajstica, ki jo nosim večino kariere, je bila zasedena. Desetica, ki sem jo imel nekaj časa v reprezentanci, tudi. Šestnajst ali sedemnajst številk je bilo že zasedenih, pet ali šest jih je upokojenih, tako da ni bilo velike izbire. 23 mi je bila še najbolj všeč.
Novinca pri Barceloni
Pogled na slovensko prvenstvo. Zdi se zanimivo: Veselin Vujović v Kopru, Željko Babić v Gorenju, Maribor se je okrepil ...
Všeč mi je, da se slovensko prvenstvo dviguje. Gledal sem, kako dobro je mladinska reprezentanca igrala skupinski del brez štirih nosilcev igre. Nato je žal nesrečno hitro izpadla. Tekmo s Francijo so odigrali neodločeno z igralci, med katerimi nekateri nimajo minut v prvi ligi. Tekmeci so imeli v prvi postavi igralce Barcelone in francoskih prvoligašev.
Gotovo to kaže, da imamo v ozadju nekaj nadarjenih igralcev. Najlažje se bodo razvijali, če bo slovenska liga močnejša. Upam, da bo Ribnica ohranila visoko raven in da bo Škofja Loka ostala vsaj tam, kjer je bila lani. Vemo, kakšno je finančno stanje, a če kljub temu lahko naredimo zanimivo prvenstvo, to kaže na odlično delo z mladimi in svetlo prihodnost slovenskega rokometa.
