Četrtek, 21. 7. 2016, 3.48
6 let, 7 mesecev
Organizacija OI je tvegan posel, bo Brazilija zmogla?
Stroški organizacije OI v obubožani Braziliji gredo v nebo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
Olimpijske igre bi za Brazilijo le stežka prišle ob slabšem času, saj je država v največji gospodarski krizi po letu 1930. Medtem ko oblast predčasno zapira bolnišnice in išče denar za plače policistov, stroški organizacije letijo v nebo. Podatki kažejo, da so stroški olimpijskih iger do zdaj vedno presegli predvidevane proračune držav organizatork in da so te zelo tvegana investicija.
Dobra dva tedna pred uradnim začetkom poletnih olimpijskih iger v Riu de Janeiru se glede na študijo poslovne šole Saïd z oxfordske univerze organizatorji spopadajo s prekoračitvijo stroškov za 51 odstotkov. To je sicer še vedno manj od zgodovinskega povprečja presežnih stroškov organizacije olimpijskih iger, a so visoki stroški za Brazilijo, ki je gospodarsko v težkem položaju, precejšnje finančno breme.
Braziliji zaupana organizacija v času gospodarske rasti
Brazilija je svojo kampanjo za organizacijo olimpijskih iger začela leta 2006. Leto pozneje so jo izbrali za gostiteljico svetovnega prvenstva v nogometu. To so bila za Brazilijo gospodarsko zelo plodna leta. Glede na poročilo Svetovne banke je Brazilija med letoma 2003 in 2014 iz revščine potegnila 29 milijonov ljudi. Neenakost med sloji se je zmanjševala, saj so se v tem času prihodki 40 odstotkov najrevnejšega prebivalstva povečali za sedem odstotkov. Prihodki prebivalcev na državni ravni so v enakem obdobju zrasli za 4,4 odstotka. Država je med letoma 2006 in 2010 dosegala 4,5-odstotno gospodarsko rast, med letoma 2011 in 2014 2,1-odstotno gospodarsko rast, lani pa je že sledilo 3,8-odstotno krčenje gospodarstva.
Slaba izkušnja s svetovnim prvenstvom v nogometu
Organizacija svetovnega prvenstva v nogometu 2014 je Brazilijo stala 13,6 milijarde evrov. Večino proračuna, namenjenega temu dogodku, so napolnili z javnim denarjem. Samo za gradnjo in obnovo 12 stadionov je država odštela 3,25 milijarde evrov. Ti stadioni danes večinoma samevajo, državi pa povzročajo samo stroške. Arena Amazonia v Manausu, za katero so odšteli 270 milijonov evrov, je v prvih petih mesecih po prvenstvu gostila skupno enajst dogodkov. Gospodarstvo ni imelo koristi od obiskovalcev, od konca leta 2014 pa se je začelo krčiti. Zaradi "nogometnih" gostov so trpele tudi običajne oblike turizma v Braziliji.
Organizacija olimpijskih iger je tvegan posel
Stroški organizacije letošnjih olimpijskih iger v Riu so se povečali za 1,4 milijarde evrov, na skupno 4,1 milijarde evrov. Brazilija, ki gospodarsko šepa, mora zdaj najti manjkajoči denar. Tega bi morda raje porabila za plače policistov, več bolnišnic ali boj proti virusu zika, toda igre so pred vrati. Prekoračitev proračuna za Rio je vseeno majhna v primerjavi s prekoračitvijo proračuna organizatorjev iger v Barceloni leta 1992 in v Londonu leta 2012. Mesti sta gostili do zdaj najdražje poletne olimpijske igre v zgodovini.
Podatek, da so prireditelji vseh poletnih olimpijskih iger po letu 1960 presegli načrtovani proračun, potrjuje, v kako tvegano investicijo se je spustila Brazilija. Zaradi visokih stroškov organizacije je Montreal 30 let odplačeval dolg, Grčija pa je vstopila v skoraj desetletje finančne in dolžniške krize. Kakšna bo olimpijska zapuščina v Braziliji?
