Petek, 5. 8. 2016, 17.21
7 let, 1 mesec
RAZMIŠLJANJE SIOLOVEGA POROČEVALCA
Olimpijske igre izzivov: kriminal, doping, novi rod
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
Izpostavljanje težav in spodrsljajev organizatorjev sicer spada že v svojevrstno (pred)olimpijsko folkloro, a zdi se, da je negativnih popotnic pred začetkom olimpijskih iger v Riu de Janeiru vendarle več kot kadarkoli do zdaj. Izzivov pa ne manjka niti za Mednarodni olimpijski komite in 60-člansko slovensko odpravo.
Olimpijske igre, ki se bodo v Riu de Janeiru začele v petek zvečer (v zgodnjih sobotnih jutranjih urah po slovenskem času), bodo igre velikih izzivov. Ne le za športnike, ki predvsem v zadnjih tednih niso bili v središču pozornosti, a gre upati, da bodo, ko bo na kultnem nogometnem štadionu Maracana zagorel ogenj iger 31. olimpijade.
Zadnji dnevi v Riu de Janeiru namreč niso bili najboljša reklama za olimpijske igre. Čeprav je izpostavljanje pomanjkljivosti že kar imanentno (pred)olimpijski mrzlici vsake štiri leta, pa se zdi, da so Brazilci vendarle "premagali" vse predhodnike.
Morda bi bili domačini zdaj celo veseli, če bi se kot največja nevarnost omenjala zika, pred katero so tuji mediji "strašili" v zadnjem letu. Ob zadnjem odštevanju so namreč komarje, ki prenašajo ta virus, nevaren predvsem za nosečnice, saj ga znanstveniki povezujejo z mikrocefalijo, pregnali pogovori o brazilski (ne)pripravljenosti in kriminalu v Riu de Janeiru.
Brez takšnih prizorov ni več olimpijskih iger
Izziv za Brazilce
Prvi vtis, ki so ga gostitelji iger namenili gostom, kljub prijaznosti in ustrežljivosti olimpijskega osebja, resnično ni najboljši. Športniki imajo nemalo pripomb na račun nastanitev, prevozov, komunikacije … Podobno je s preostalimi udeleženci največjega športnega dogodka, ki se občasno ne morejo načuditi brazilski počasnosti, skromni odzivnosti in zasoljenim cenam za podpovprečne storitve.
Ključno vprašanje je, kakšen bo brazilski odziv, ko se bo zavrtel športni vrtiljak, torej ko se bo občutno povečal prometni tok, zaživela pa bodo tudi vsa prizorišča. Izkušeni olimpijski popotniki napovedujejo igre improviziranja, vseeno pa v kakšen razpad sistema ne gre verjeti, saj je nad potekom priprav bdel Mednarodni olimpijski komite kot veliki brat s svojim preizkušenim logističnim sistemom.
Slabo popotnico pa je igram dala tudi temna, kriminalna stran Ria de Janeira. Vse več je namreč fotografov in novinarjev, ki so ostali brez svoje opreme, pred nepridipravi pa niso povsem zaščiteni niti športniki. Po drugi strani pa kljub okrepljenim vojaškim in policijskim enotam strah med goste sejejo tudi poročila o streljanju v favelah.
Čas je za 28. olimpijske igre
Izziv za olimpijsko družino
Predolimpijsko dogajanje pa nemalo izzivov namenja tudi Mednarodnemu olimpijskemu komiteju. Ta je organizacijski ustroj olimpijskih iger postavil na tako visoko raven, da mu je lahko resnično kos le še peščica držav na svetu. Največji športni dogodek se torej vse bolj spopada z vprašanjem obvladljivosti.
Še precej večji izziv pa prinašajo igre nedovoljenih poživil. Dresi ruskih reprezentantov, resda tudi tistih, ki so olimpijske norme dosegli na pošten način, v očeh mnogih simbolizirajo doping. Izsledki poročila svetovne protidopinške agencije namreč kažejo na državno sponzoriran in nadzorovan doping. Posledično to pomeni, da so na preizkusu verodostojnosti padle tudi organizacije, ki bi morale skrbeti za čist šport, v tem primeru ruska protidopinška agencija in športno ministrstvo.
Utopično je prepričanje, da so Rusi v športnem svetu edini grešniki. Vprašanje je le, kako sofisticiran sistem prevar je razvit v različnih državah, predvsem pa, ali gre za osamljene primere ali državni model.
Mednarodni olimpijski komite je pred igrami zgolj pogasil glavnino požara. Žerjavica je ostala. Vprašanje dopinga ostaja eden največjih izzivov olimpijske družine.
Slovenska olimpijska družina v olimpijski vasi: Pripravljeni smo!
Izziv za Slovence
Na šport je torej pred igrami v Riu padlo kar nekaj madežev. Vseeno pa gre pričakovati, da se bo v prihodnjih dobrih dveh tednih govorilo in pisalo predvsem o – športu. Tudi slovenskem. Ta se, vsaj na olimpijski ravni, spopada z izzivom menjave tekmovalnih rodov.
Pred štirimi leti so v Londonu kolajne kot po pravilu osvajali veterani, ki so se v štiriletnem obdobju poslovili ali pa niso izpolnili norme. Reprezentančni prerez tokrat kaže na močan mladi val, ki je še posebej izrazit v atletiki in plavanju.
Da bi bil prehod novincev na olimpijski oder lažji, pa bodo morali s prevzemom rezultatskega bremena poskrbeti bolj izkušeni člani 60-članske slovenske odprave. Ta ima tudi tokrat nekaj adutov za odličja, a kot po pravilu v športnih, kjer je meja med uspehom in neuspehom še posebej tanka in odvisna tudi od najbolj drobnih napak.
Najmočnejša slovenska orožja se tokrat skrivajo v reprezentanci v kajaku in kanuju na divjih vodah. Močno slovensko orožje bo tudi judoistka Tina Trstenjak, na svojo priložnost pa bodo prežali še rokometaši in jadralec Vasilij Žbogar. Poleg najbolj očitnih adutov pa je v sedmi samostojni odpravi po osamosvojitvi tudi nekaj favoritov v senci, torej tistih, ki bi znali izkoristiti priložnost, če se ponudi. V tem kontekstu velja izpostaviti predvsem kolesarsko ekipo.
