Zakaj Slovenci tako radi plezamo čez ovire, pa še plačamo za to?

Če se na hitro ozremo po napovedniku rekreativnih dogodkov leta 2015 v Sloveniji, lahko hitro opazimo, da se dogodki oviratlonskega tipa v zadnjih letih množijo kot gobe po dežju. Začnejo se že februarja in končajo pozno jeseni.

Izbira je več kot pestra

Poleg Oviratlona, ki je na slovenskih tleh zasadil seme tovrstnih dogodkov, se slovenski rekreativci lahko športno sprostijo še na Urbanem gladiatorju, ki se ga ljubitelji tovrstnih dogodkov lahko udeležijo po več slovenskih krajih, Avirateku, Braverunu, Legionar Challengeu, Blatfejstu ter dveh najnovejših tovrstnih rekreativnih pogruntavščinah, Wajdušna Obstacle Trail Runu in Teku preprek. Večina jih je speljanih v naravi, spet drugi so skoncentrirani v mestnih jedrih. Višina prijavnine se giblje okrog 25 evrov.

Rdeča nit vseh oviratlonskih prireditev

Skupno jim je to, da udeleženci premagujejo ovire, skoraj vedno je mednje vključeno tudi blato ali pa vsaj voda, da vmes tečejo, da so večinoma oblečeni v enake majice ali zamaskirani v hudomušno opravo, da večinoma sodelujejo v skupinah, kar pomeni, da gre hkrati tudi za team-building ter da časomerilci tam nimajo kaj početi, saj se čas na njih ne meri.

Ponekod so ob robu glavnega dogodka organizirani tudi mini oviratlonski dogodki, ki se jih udeležujejo otroci velikih "oviratloncev", ponekod je zanje organizirano tudi varstvo. Nekateri dogodki so tudi humanitarno obarvani, saj organizatorji del sredstev, ki jih zberejo s prijavninami namenijo kateri od humanitarnih organizacij ali ustanov, ki to pomoč potrebujejo.

Že premierni Oviratlon z navdušujočo udeležbo

Prva tovrstna atrakcija v Sloveniji, ali pa vsaj najbolj odmevna, je bil Oviratlon, ki ga je ŠD Oviratlon, ki je ime zaščitilo, v prostanstvu pokljuških gozdov, kjer se je ustalilo, prvič izvedlo junija 2012. Prireditev je bila speljana po vzoru treninga ameriških specialnih enot, vsako leto jo obogatijo s kakšno novo in še bolj atraktivno prepreko.

Že premierna izvedba Oviratlona je privabila 760 udeležencev, kar je bilo po besedah njihove tiskovne predstavnice Anite Drev zanje pozitivno presenečenje.

Pri idejni zasnovi so se zgledovali po podobnih dogodkih v tujini, kjer so prav tako zelo priljubljeni, a so jih prilagodili slovenskim željam in naravnim zakonitostim. "Izkoristili smo znanje naše ekipe in naravnega terena ter jo prilagodili lokalnim razmeram," je povedala Drevova, ki tudi sama opaža, da se tovrstne prireditve na slovenskih tleh množijo kot gobe po dežju.

Pravi, da nanje ne gledajo kot na konkurenco, ki bi jim, če se izrazimo po domače, jemala stranke, temveč kot na priznanje njihovi ideji in izvedbi.

Drevova je prepričana, da je ljudi najbolj pritegne to, da se na takih dogodkih sprostijo, družijo, ukvarjajo s športom, dejstvo, da prireditev ni tekmovalnega značaja, da torej udeleženci štoparice mirne duše pozabijo doma, kar je na tekaških in kolesarskih prireditvah bolj utopija kot realnost, pa je po njenem mnenju prav tako velik plus.

Aleš Vičič: Če združimo izziv, novost in atraktivnost, dobimo zmagovalno kombinacijo

Športni psiholog Aleš Vičič meni, da je razlogov za množično zanimanje za tovrstne prireditve več. Prvi je osnovni človeški motiv, to je doseganje nekih ciljev, ki pa so seveda lahko različni.

"Za cilj si lahko zastavimo bolje resne stvari, kot je na primer dobro opravljanje službe, ali pa manj resne, kot je denimo sestavljanje sestavljank z otroki ali udeležba na oviratlonih. Lahko so bolj ali manj racionalni," pravi Vičič.

Drugi razlog je v tem, da so prireditve oviratlonskega tipa nekaj novega, zanimivega, da so medijsko dobro podprte, udeleženci, večinoma so to mladi, pa so bolj naklonjeni medijskim zgodbam in iskanju novih izzivov. "Mladi so željni dokazovanja in ker se drugje, na primer v službi ne morejo dokazovati, ker je nimajo, se dokazujejo na takšnih prireditvah. To je seveda tudi neka vrsta razbremenitve in način druženja. Tako na dogodku, kot na pripravah na sam dogodek.

Če združimo izziv, novost in atraktivnost, potem dobimo zmagovalno kombinacijo, je prepričan Vičič, ki meni, da merjenje (oziroma nemerjenje) časa pri vzbujanju zanimanja med udeleženci, ne igra posebne vloge.

Ne gre za rezultat, ampak druženje

Po drugi strani psihologinja Eva Kovač meni, da so ravno zaradi specifike – bolj kot rezultat je v ospredju močan psihološki moment – oviratloni še toliko bolj zanimivi.

"Tu gre za druženje, za krepitev tovarištva in sodelovanja," pravi. "Pri tekmovanjih se med udeleženci hitro vzpostavi tekmovalni odnos, tukaj pa se to ne dogaja," poudarja Kovačeva.

"Ne gre za težnjo po zmagi, ampak za težnjo po tem, da si boljši. Za tekmo s samim seboj, za to, da nalogo čim bolje opraviš, ne da si boljši od drugih. Gre za izrazito vrsto motivacije, ki je usmerjena v nalogo, to pomeni, da je izrazito notranja. Pri tem je najpomembnejše to, da se izpopolniš, da se imaš dobro in da se ob tem zabavaš, če je k temu dodana še dobrodelna nota, pa še toliko bolje," pravi Kovačeva.