Ponedeljek, 4. 4. 2016, 18.47
6 let, 7 mesecev
Zakaj bi telovadili med štirimi stenami, če to lahko bolj učinkovito počnemo na prostem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
Čeprav se telovadnica zaradi kontroliranega okolja za vadbo včasih zdi boljša izbira kot travnik ali gozd, pa raziskave kažejo, da vadba v naravi prinaša celo serijo prednosti. "Tudi občutek svobode in antistresno terapijo," poudarja osebni trener Bojan Kristan iz športnega društva GiBit.
Pomladanske temperature in suha podlaga vabijo v naravo. Tekače, kolesarje, ljudi, ki se ukvarjajo z nordijsko hojo in telovadijo na prostem, srečujemo na vsakem koraku oziroma na mestih, ki so tovrstni obliki rekreacije pisani na kožo.
Občutek svobode, dobro počutje in druženje
Bojan Kristan, osebni trener in direktor športnega društva GiBit, kjer aprila začenjajo novo sezono vadbe FitBit v naravi, v vadbi na prostem vidi vrsto prednosti.
"Glede na to, da večina ljudi dopoldneve preživlja v pisarnah ali šolah, torej med štirimi stenami, je rekreacija v naravi res dobrodošla," meni.
"Ponuja svež zrak in občutek svobode, poleg tega je znano, da vadbi, kot sta nordijska hoja in tek, ki se izvajata na prostem, spodbujata izločanje endorfinov, kar pri ljudeh spodbuja dobro počutje. Treba je izpostaviti tudi socialni vidik, saj opažamo, da se ljudje v naravi več pogovarjajo, šalijo, niso tako omejeni s časom kot v telovadnici, to pa prav gotovo prinaša pozitivne učinke," je prepričan Kristan.
Vadba v naravi je bolj družaben dogodek kot vadba v telovadnici.
Temu pritrjujejo tudi številne raziskave, ki kažejo, da so koristi, ki jih prinaša (telo)vadba na prostem, večje, kot če se potimo na tekaških stezah ali vrtimo pedala na sobnem kolesu. Vadba v naravi (če ni organizirana) je brezplačna in zanjo ni treba plačevati članarine.
Tekaški korak je drugačen
Pa si poglejmo, kaj vse je v naravi bolje, kot če to počnemo v telovadnici. Kot piše New York Times, je že sam tekaški korak na prostem drugačen kot na tekaški stezi. Raziskave kažejo, da ljudje bolj razgibajo gležnje, če tečejo na prostem. V naravi večkrat tečemo tudi navzdol, kar je na tekaški stezi redkost, s tem pa okrepimo druge mišice, kot če tečemo samo na ravni podlagi in občasno navkreber.
Vadba na prostem je učinkovitejša
Raziskave prav tako kažejo, da je vadba na prostem učinkovitejša od njene dvoranske različice.
Tekači, ki tečejo večinoma na tekalni stezi, za enako razdaljo porabijo manj energije (in kalorij) kot tekači, ki tečejo na prostem. Razlog? V telovadnici ni vetra in drugih zunanjih dejavnikov, prav tako se redkeje menjuje podlaga, kot se to dogaja v naravi, kar prav tako zahteva našo energijo in večjo pozornost. Poleg tega tekači na tekalnih stezah ne tečejo naprej, ampak bolj dvigajo stopalo v zrak, medtem ko se proga premika, v naravi pa morajo naprej premakniti celotno telo, za kar porabijo več energije.
Enako dinamiko je opaziti tudi pri kolesarjenju. Kolesarjenje v naravi je precej bolj intenzivno kot kolesarjenje na statičnem kolesu, kar pomeni, da če imate na voljo le določeno količino časa, pri tem pa vam je vseeno, katero pot uberete, je bolje, da se s kolesom zapeljete v naravo kot pa pred televizor. Porabili boste več energije in se pri tem manj kratkočasili kot bi se med štirimi stenami.
Tek na prostem sprošča endorfine, kar pri ljudeh spodbuja dobro počutje, poudarja osebni trener Bojan Kristan.
Obstajajo pa še drugi razlogi, ki govorijo v prid vadbi na prostem. Res je, da se jih ne da izmeriti, se jih pa da občutiti.
Za testiranje omenjene trditve so raziskovalci uporabili tesno skupino, ki je šla na dva sprehoda. Enega v dvorani, na tekalni stezi ali na traku, in drugega v naravi.
S skoraj vsemi raziskavami so ugotovili enako. Ljudje so na sprehodu v naravi uživali precej bolj kot v dvorani, psihološki testi pa so pokazali, da so precej bolj navdušeni, vitalni, zadovoljni in samozavestni, občutijo pa manj stresa, depresije in utrujenosti.
Raziskave kažejo, da ljudje na prostem vadijo dlje in pogosteje.
Večina raziskav je bila opravljena na manjših vzorcih in se je opirala zgolj na subjektivna opažanja, obstaja pa še raziskava, ki so jo opravili na vzorcu odraslih oseb. Pokazala je, da so ljudje, ki so vadili na prostem, to počeli dlje časa in pogosteje kot tisti, ki so trenirali v dvorani.
Udeležence raziskave, moške in ženske, starejše od 65 let, so povprašali o njihovih rekreativnih navadah in jih opremili z elektronskimi merilci, ki so teden dni merili raven njihovih aktivnosti.
Raziskava je pokazala, da je skupina tistih, ki so vadili na prostem, običajno je šlo za hojo, psihično precej bolj aktivna kot tisti, ki so telovadili v notranjih prostorih, poleg tega so na teden telovadili pol ure več kot pa tisti, ki so telovadili v notranjih prostorih.
Študije sicer še niso pokazale, zakaj vadba na prostem sproža večjo zavezanost vadbi, je pa več manjših raziskav pokazalo, da imajo ljudje, ki vadijo na prostem, v krvi manjšo raven kortizola, hormona, ki ga povezujemo s stresom, kot pa ljudje, ki vadijo v notranjih prostorih. Pri tem, predvidevajo raziskovalci, veliko vlogo igra tudi sončna svetloba, ki vpliva na dobro počutje.
Pot na Šmarno goro je ena najbolj priljubljenih in obljudenih v Ljubljani.
Tudi v Ljubljani je precej možnosti za vadbo na prostem
Če vas mika vadba na prostem, tudi Ljubljana ponuja kar nekaj vadbenih lokacij. Nejc Kofler, osebni trener iz studia Telo in vadba, predlaga štiri (razkril jih je že na blogu www.domavljubljani.com), te so večkrat tudi njegov vadbeni poligon.
Tivoli in Rožnik
Gre za najbolj obljudeno in priljubljeno lokacijo v Ljubljani, ki omogoča obilo telovadnih priložnosti. Od hoje in teka po sprehajalnih poteh do vadbe na trim stezi, opremljeni s telovadnimi orodji, in do hoje po vrvi oziroma s tujko "slackline", ali pa preprosto uživanja na svežem zraku, ki ga najdemo le streljaj od središča Ljubljane.
Šmarna gora in Grmada
669 metrov visok hrib na obrobju Ljubljane ponuja lep razgled na prestolnico in je po mnenju Koflerja verjetno hrib, na katerega se je povzpelo največ Slovencev oziroma na katerega v Sloveniji v enem dnevu stopi največ ljudi.
Na vrh vodi pet pešpoti in dve plezalni poti, na vrhu pa vas pričaka gostilna, kjer se lahko okrepčate.
Nejc Kofler je za vadbo na prostem v Ljubljani izbral Tivoli, Šmarno goro, Tabor in holmer stezo v Šiški.
Park Tabor
V tej mali oazi v središču Ljubljane je kratka tekaška steza, dolga približno 200 metrov, obdana z dovolj drevesi, da se izgubi mestni občutek, opisuje Kofler. Poleg steze je postavljenih nekaj železnih drogov za dvigovanje, ki jih vadeči lahko uporabijo za vaje za krepitev moči, in nekaj visokih lesenih debel, ki so uporabni za poskoke. Slaba stran lokacije je postopno propadanje objekta in njegova slaba oskrba.
Holmer steza v Šiški
Holmer steza je 677 metrov dolga tekaška steza, prekrita z žagovino, ki obkroža nogometna igrišča v sklopu Športnega parka Šiška. Krog nepravilne oblike ne deluje tako zelo monotono kot klasični 400-metrski krog na štadionih, pravi Kofler.
Ob stezi so tudi zunanje fitnes naprave, veliko pa je tudi površin za izvajanje vaj z lastno težo.
