Torek, 17. 1. 2017, 3.45
7 let, 1 mesec
Dušan Gerlovič, predsednik Fitnes zveze Slovenije
"Trenerjem ne zaupajte kar na lepe oči ali lepo postavo!" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,05
3
"Če si res želimo, da bi bili Slovenci zdravi, potem moramo znižati prodajo tablet in povečati število ljudi, ki bodo živeli na zdrav način," poudarja prvi mož Fitnes zveze Slovenije Dušan Gerlovič. Spregovoril je tudi o dopingu v fitnesih, prodaji poživil in neprimerno usposobljenih trenerjih ter opozoril na pomanjkanje nadzora.
Dušan Gerlovič, predsednik Fitnes zveze Slovenije
Dušan Gerlovič je predsednik Fitnes zveze Slovenije in član Strokovnega sveta športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez. Zavzema se za več denarja za športno rekreacijo, večji nadzor v fitnesih in večjo odgovornost strank, ki morajo preveriti, s kom imajo v fitnesih opravka.
"Zahtevajte, da vam vaditelj oz. trener pokaže licenco in strokovne reference. Tako kot vsi 'znajo' opravljati delo selektorja slovenske nogometne reprezentance, tudi v fitnesu vsi mislijo, da znajo vse," pravi.
Ena od prioritet Fitnes zveze Slovenije je razvoj športa za vse oz. športa za zdravje. Kdaj je po vašem mnenju šport zdrav? Vemo, da vrhunski šport z zdravjem pogosto nima prav velike povezave.
Težko je posploševati, je pa treba težiti k temu, da sta telesna in duhovna harmonija čim bolj skladni, da smo fit oz. čili.
Pomembno je, da si za svoj življenjski slog in poklic, ki ga opravljaš, optimalno telesno in duhovno pripravljen. To pa je za vsakega posameznika drugače.
Za zdravstveno in športno stroko v grobem velja, da bi se moral človek gibati trikrat tedensko po eno uro ali več v okviru svojih sposobnosti in veselja. Koliko in kaj naj bi kdo počel, je nekaj, kar mora vsak razčistiti sam pri sebi in ne samo slepo slediti modnim športnim trendom, ki jih narekuje trg in posredno kapital.
Kdaj je šport zdrav? "Ko sta telesna in duhovna harmonija čim bolj skladni, ko smo fit oziroma čili. Pri tem je najpomembneje to, da si za svoj življenjski slog in poklic, ki ga opravljaš, optimalno telesno in duhovno pripravljen. To pa je za vsakega posameznika drugače," odgovarja Gerlovič.
V tujini ni nič nenavadnega, če zdravnik namesto zdravil predpiše gibanje, vadbo ali uživanje zdrave prehrane. Kako blizu smo tej praksi v Sloveniji?
Tudi pri nas so že zametki tega. Nekateri družinski zdravniki svoje paciente že zdaj pošiljajo h kineziologom, ki poskrbijo, da pacienti najprej spremenijo stil življenja, se torej redno rekreirajo in zdravo prehranjujejo.
Zaradi vpliva farmacevtske industrije na zdravstvo in centre odločanja je pri uvedbi takega načina zdravljenja žal kar nekaj težav.
Druga stvar so zavarovalnice, s katerimi nam še ni uspelo najti skupnega jezika, si pa tega močno želimo. Za kaj konkretno gre? Nekatere nizozemske in nemške zavarovalnice strankam, ki živijo bolj zdravo, ponujajo bonus oz. nižjo zavarovalnino. Zakaj tega ne bi uvedli tudi pri nas?
Kako zavarovalnice preverjajo zdravo življenje svojih strank oz. kako ga stranke dokazujejo?
Nizozemci, ki na primer veliko kolesarijo, so z urami, kjer zbirajo podatke o svoji aktivnosti, povezani z zavarovalnicami. Te so na podlagi teh podatkov seznanjene s tem, koliko časa preživijo na kolesu ali pri drugi gibalni dejavnosti.
Na Nizozemskem zavarovalnice spremljajo aktivnosti svojih strank in na podlagi tega določijo strošek zavarovalnine.
Gerlovič o posluhu Olimpijskega komiteja Slovenije do športne rekreacije:
Gerlovič ocenjuje, da se je z menjavo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije in s prihodom Bogdana Gabrovca na mesto predsednika OKS odnos do športne rekreacije oziroma športa za vse v Sloveniji izboljšal. K temu je, kot pravi, veliko pripomogel tudi prvi podpredsednik OKS-ZŠZ Janez Sodržnik ki je pri krovni športni organizaciji odgovoren za to področje.
"Na pomen športne rekreacije (vadbe za zdravje) na Fitnes zvezi Slovenije opozarjamo že dlje časa. Ne smemo namreč pozabiti, da je poleg vrhunskega športa, ki je za državo nedvomno zelo pomembno promocijsko sredstvo, iz celostnega konteksta razvoja Slovenije pomemben tudi drugi steber, to je šport za vse (športna rekreacija oziroma šport za zdravje)," poudarja Gerlovič, ki v športu vidi ogromen potencial in razvojno priložnost.
Opozarja pa, da ni vse v vrhunskem športu. "Ne moremo imeti pet olimpijskih prvakov in družbe brez športa za zdravje. Če na državnem in v lokalnem okolju ne bo posluha za šport za vse, potem tudi bratom Prevc ali Tini Maze ne bi uspelo doseči tega, kar so.
"Na Danskem na primer redno nadzorujejo, kaj se dogaja v fitnesih, pri nas pa tega ne počnemo, saj za kaj takega nimamo dovolj strokovno usposobljenih ljudi."
Opozarjate, da tudi v športni rekreaciji ni vse zlato, kar se sveti. Kako lahko na primer v fitnesih ali drugih športnih društvih poskrbimo zase?
Če greste v fitnes ali katerikoli športni center v Sloveniji, zahtevajte, da vam vaditelj oz. trener pokaže licenco in strokovne reference.
Zakaj je to pomembno? Ker vas lahko v roke dobi nekdo, ki je strokovno podkovan in bo vedel, kakšen je trenažni proces, kaj pomeni zdrava prehrana, takšna oseba vam bo lahko kakovostno svetovala. Lahko pa se zgodi ravno obratno.
Ker imamo slab nadzor oziroma ga ni dovolj, je zelo močno razvit črni trg, kjer lahko počneš karkoli, samooklicani športni strokovnjaki pa svojim strankam brez težav prodajajo meglo.
Zakaj v Sloveniji ni tovrstnega nadzora?
Ker neoliberalna politika zahteva, da tako kot v ZDA ali Veliki Britaniji pri nas vzpostavimo prosti trg, kjer lahko vsak dela, kar hoče. Danes se lahko že vsak promovira na Facebooku, tudi če nima nobenih kompetenc za delo v športu, mnogi brez strokovnih licenc vodijo tudi vadbe v osnovnih šolah. Dokler se kdo ne poškoduje …
V fitnesu ali športnem društvu zahtevajte, da vam vaditelj ali trener pokaže svoje licence oziroma strokovne reference, svetuje predsednik Fitnes zveze Slovenije.
Naslednja zelo sporna stvar pa je spletna vadba, kakršno je promoviral tudi predsednik Borut Pahor. Ljudje, ki vadijo s pomočjo programov na internetu, so različno sposobni. Polovica je zdrava, polovica pa ne in taki programi ne morejo ustrezati vsem. Predvsem pa pri taki vadbi ni nobenega strokovnega nadzora in lahko vodi v resne poškodbe.
Osnovna težava slovenskega športa je v tem, da ga vsak, ki ima pet minut časa, obvlada in hoče prikrojiti glede na svoje ozke interese.
Danes na Fitnes zvezo dobivamo klice zaskrbljenih staršev, češ da so jim trenerji deformirali otroke … Kdo je za to odgovoren? Vsekakor ne mi.
Mi smo pooblaščeni za izvajanje strokovne usposobljenosti v treh fitnes programih, kjer mora vsak kandidat obiskati približno 200 ur predavanj in vaj ter opraviti določene teste. Če ne zadovolji minimuma, na testu pade in ostane brez strokovne usposobljenosti.
Žal pa danes strokovno usposobljenost lahko dobiš tudi prek spleta, kar seveda ni dobro in ni enakovredno temu, kar ponujamo mi ali druge pooblaščene športne organizacije v Sloveniji.
"V fitnesu vas lahko v roke dobi nekdo, ki je strokovno podkovan in bo vedel, kakšen je trenažni proces, kaj pomeni zdrava prehrana, in vam bo lahko kakovostno svetoval. Lahko pa se zgodi ravno obratno."
Zakaj je treba licence stalno obnavljati in zanje plačevati na novo?
Licenca predstavlja strokovno varovalko. To pomeni, da nekdo, ki je pridobil strokovno usposobljenost vsaj enkrat ali dvakrat v določenem časovnem obdobju, sodeluje na strokovnih seminarjih ali kongresih in si tako obnovi strokovno znanje, ki se zelo hitro spreminja in dopolnjuje.
Nesprejemljivo je, da nekdo, ki je dobil strokovno usposobljenost na primer leta 2000, do leta 2016 ni obnovil strokovnega znanja.
Problem v fitnesih je tudi zloraba dopinga. Kako pogosta je uporaba prepovedanih sredstev med obiskovalci fitnesa?
To je precej velika težava. Na Danskem na primer redno nadzorujejo, kaj se dogaja v fitnesih, pri nas pa tega ne počnemo, saj za kaj takega nimamo dovolj strokovno usposobljenih ljudi.
Na Danskem se z nadzorom ukvarja 25 ljudi in če preračunamo, bi jih morali imeti v Sloveniji vsaj šest. Imamo sicer protidopinško agencijo Sloada, a ta skrbi predvsem za tekmovalni šport. Je brezzobi tiger.
O neizkoriščenih priložnostih v športni rekreaciji in težavah s farmacijo
Na področju športne rekreacije ogromno strokovno-poslovnih priložnostih v navezavi z zdravstvom, turizmom, ekologijo ostaja neizkoriščenih, poudarja Dušan Gerlovič.
Konkretno: če bi na primer uredili Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK), bi lahko v športu ogromno mladih lažje dobilo zaposlitev. Gerlovič ocenjuje, da več kot tisoč.
"Zakaj tega ne naredimo? Na zvezi smo se z resornim ministrstvom in Centrom za poklicno usposabljanje kar dve leti sestajali na to temo, a smo še vedno na začetni točki. Birokrati govorijo, da se ne da nič storiti, česar seveda ne verjamem," dodaja in opozarja tudi na težave s farmacijo.
"V Sloveniji izvajamo projekt Slovenija je fit, s katerim želimo doseči, da bi bili Slovenci čili. Da bi z gibanjem kot temeljno vsakodnevno dejavnostjo in zdravim načinom prehranjevanja živeli čim bolj zdravo in zaužili čim manj tablet.
Da to nekaterim ni všeč, s tem mislim predvsem na farmacijo, ki ima ravno nasprotne želje kot mi, torej želijo prodati čim več tabletk, kaže podatek, da so me najmanj trije zdravniki opozorili, naj na to temo ne bomo preveč glasni, saj nas bo farmacevtski lobi hitro onemogočil."
"Če si resnično želimo, da so Slovenci zdravi kot športen narod, potem moramo znižati prodajo tablet in povečati število ljudi, ki bodo živeli na zdrav način." (Fotografija z jutranje telovadbe v parku Navje v Ljubljani. Več o tem si lahko preberete v prispevku z naslovom Jutranja rekreacija ne glede na vreme na www.siol.net.)
Omenili ste, da očitno nekdo ne želi, da bi bili Slovenci zdravi. Koga konkretno ste imeli v mislih?
Lastnike kapitala, ki se navezujejo na slovenski kapital ali kapital tujih korporacij. Gre za zaslužek za vsako ceno, ta težnja pa se generira v določenih delih slovenskega športa in posledično tudi v celotni družbi.
Če si resnično želimo, da so Slovenci zdravi kot športen narod, potem moramo znižati prodajo tablet in povečati število ljudi, ki bodo živeli zdravo.
To pa pomeni ustrezno gibanje, svež zrak, čisto vodo in kakovostno hrano. Če so v nekaterih državah, ki so bolj modre od nas, to že ugotovili, zakaj ne bi še pri nas?
Mislim, da je težava v tem, da si noben politični odločevalec ne upa razmišljati dolgoročno, saj na kratki rok ne želi izgubiti vpliva. Ocenjujem, da bi potrebovali štiri- ali osemletno obdobje. Podobno velja tudi za Nacionalni program športa in Izvedbeni načrt, ki je napisan do leta 2023 in je dokaj kakovosten, vendar ga ne uresničujemo. Ne vem, zakaj ne.
Kdaj bodo univerze športno vzgojo vrnile v svoj program? V nacionalnem programu športa piše, da bi se to moralo zgoditi že leta 2016.
V Nacionalnem programu športa (NPŠ) je zapisano, da bodo univerze v svoj program vrnile športno vzgojo. To bi morale uresničevati že leta 2016, pa niso. V NPŠ pišemo, kaj dobrega bomo naredili, potem pa ne naredimo ničesar! Zakaj se ne povečuje javnih sredstev za področje športne rekreacije, kot to predvidevata NPŠ in Izvedbeni načrt?
Nihče si ne upa povedati resnice. Ena od resnic je, da ljudje živijo nezdravo – uživajo slabo hrano, se premalo gibljejo in pojedo preveč farmakoloških sredstev. Zdravstveni segment v Sloveniji je pod prevelikim vplivom farmacije in politike.
Če so se v športu za zdravje začele stvari obračati na bolje in če se zavzemamo za celostni razvoj športa ter se zavedamo, da je šport pomemben del nacionalne identitete v smislu promocije države, zakaj ne moremo doseči soglasja o promociji zdravja s pomočjo športa za vse?
Zakaj ne bi država v ta namen prispevala več denarja in imela na daljši rok bolj zdrave državljane in bi tako prihranila v zdravstvu? S tem bi izboljšali delovno storilnost in zmanjšali odsotnost z dela.
"Kazenski zakonik jasno govori, da je preprodaja nedovoljenih športnih poživil, enako kot preprodaja hašiša ali marihuane, hudo kaznivo dejanje."
Omenili ste tudi preprodajo športnih poživil. Kdaj so poživila sporna?
Težava ni v tem, kar se prodaja na policah v fitnesih, tisto je najlažje pregledati, ker je običajno pravilno opremljeno s certifikati. Sporno je tisto, kar se prodaja prek spleta, ali tisto, kar lažni športni trenerji in vaditelji fitnesa prodajajo pod mizo. Tega nihče ne nadzira in proti temu se borimo.
Kazenski zakonik jasno govori, da je preprodaja nedovoljenih športnih poživil, enako kot preprodaja hašiša ali marihuane, hudo kaznivo dejanje. Kot vem, v Sloveniji v zvezi s tem še nihče ni bil obsojen.
Kdo od politikov upa kaj spremeniti v sistemu svetovne nogometne zveze? Nihče, zato ker je to najbogatejša zveza, kjer se obračajo milijarde, in ker je tam vse jasno določeno. Ve se, kdo pije in kdo plača. Medtem pa v športu za vse oz. športu za zdravje tega ni.
Za vrhunski šport, s katerim se ukvarja peščica ljudi, je v Sloveniji dokaj dobro poskrbljeno, za rekreacijo, s katero se ukvarja polovica slovenske populacije, pa ne.
Zakaj ni urejeno?
Ker kapital tega ne želi. Kdor se bolje znajde, ta bo obrnil več denarja. Preprosto.
Zakaj je na trgu premalo nadzora? Omenili ste, da imamo samo dva športna inšpektorja in da se marsikaj lahko dogaja na črno.
Vsak drugi "mulček", ki se okrog vozi z dragim avtom, se ukvarja s preprodajo športnih poživil ali nečim drugim v zvezi s športom, tudi fitnesom. Zakaj? Zato, ker se na to vsi spoznajo in ker je mogoče zadevo ponujati in prodajati prek spleta in drugih IT-sistemov.
Podobno kot vsi "znajo" opravljati delo selektorja slovenske nogometne reprezentance, tudi v fitnesu vsi vedo vse.
Mislijo, da je dovolj, če dvigujejo uteži do nezavesti. Enako velja za prehrano. Eno leto je trendovska taka, naslednje leto drugačna dieta. Nobene logike ni, vse je posledica vpliva trga. Eno leto je "in" biti zažgan od sonca, naslednje pa biti "bled". Kapital in industrija se temu zelo hitro prilagodita.
Kaj je po vašem mnenju prava pot?
Najpomembneje je, da čim prej sprejmemo kakovosten Zakon o športu. Nastavek je narejen. Določiti moramo jasne strokovne kompetence tistih, ki delajo v športu, politika mora priznati določene kompetence za širši krog civilne športne sfere in zagotoviti ustrezen nadzor. Prilagoditi bi morali tudi preostalo zakonodajo.
Šport je odlična strokovna in poslovna priložnost Slovenije. Tega se v naši državi premalo zavedamo.
Kakšen je po vaši oceni delež tistih, ki v fitnesih delajo na črno, brez ustreznih kompetenc?
Če govorimo o delu na črno v športu in prodaji poživil, lahko v Sloveniji govorimo o milijonih evrov.
Kaj bi storili vi, če bi bili inšpektor?
Šel bi na Facebook, izpisal imena prvih 20 oseb, ki se najbolj oglašujejo, in jih obiskal.
S finančno upravo bi se dogovoril, da bi mi razkrili nekaj informacij o tej osebi. Ali je zaposlen, kakšen avto vozi … Preveril bi ga. Težava je v tem, da najprej pridejo nadzirat nas ali dobro organizirane športne in fitnes centre.
Zakaj?
Ker jih je najlažje najti in ker se je najlažje ukvarjati z njimi. Ministrstvo za šolstvo in šport bi se lahko zelo na hitro odzvalo tako, da bi se z ravnatelji, ki imajo športne dvorane, dogovorili, da bodo nadzorovali tamkajšnje dogajanje. Da bi preverili ljudi, ki pri njih izvajajo športni program. Ali je to, kar delajo, koristno za družbo, ali so izdali račun in ali so plačali davek in podobno. Najbolj nam šepa nadzor.
Svetujem, da se pred obiskom določene športne dejavnosti vprašate, komu ste se zaupali. Poiščite zaupanja vrednega športnega strokovnjaka (kineziologa ali strokovno usposobljenega trenerja).
Ne zaupajte kar na lepe oči ali lepo postavo trenerja!
Bodimo iskreni, največja referenca je videz vaditelja.
Ja in z najlepšimi imamo največje težave, ker gre za hude egocentrike, ki se pet ur dnevno gledajo v ogledalo. Videz je varljiv. Naj bo to ena od glavnih zadev, ki jih preverite pri svojem trenerju.
Dejstvo je, da v trgovinah kupujemo hrano z očmi, gledamo na lepo embalažo, ne pa na vsebino.
Na Fitnes zvezi Slovenije želite izdelati klasifikacijo fitnesov. To pomeni, da bi vadeči že na podlagi "zvezdic", tako kot na primer v hotelu, vedeli, kaj lahko tam za svoj denar pričakujejo.
Da, v fitnesih so različne težave, od slabega vonja do neurejenih pogodb s Sazasom in lastniki prostorov, pogoste so težave parkirnimi mesti … Največ lahko naredijo udeleženci vadbe, ki jih je v različnih oblikah približno 20 odstotkov. To pa je od 200 do 300 tisoč prebivalcev Slovenije.
Vadeči naj se pozanimajo o kompetencah človeka, ki jih vodi. Vsi morajo imeti strokovne licenčne kartice, ki jih izdaja Fitnes zveza Slovenije ali druge športne organizacije v Sloveniji. Žal so nekatere tudi ponarejene. Da bi se temu izognili, lahko kadarkoli pokličejo na našo ali drugo zvezo in preverijo. Če gre za učitelja smučanja, lahko njegove kompetence preverijo na Smučarski zvezi Slovenije.
Trenerji brez ustreznih licenc so vsepovsod, najbolj trendovska pa je trenutno fitnes industrija.
Ob sklenitvi pogodbe s fitnes studiem pozorno preberite drobni tisk.
Kakšen je bil odziv fitnes studiev?
Nekateri so bili zelo za, drugi pa zelo proti naši ideji.
Kako je z drobnim tiskom v pogodbah, ki jih vadeči sklenejo v fitnesih?
Tam se skriva marsikaj. Treba je preveriti, kaj dobiš za vsoto, ki jo plačaš. Nekateri fitnesi posebej zaračunavajo prhanje.
Moj nasvet je enak kot bi bil v banki: trikrat prebrati in trikrat vprašati! Treba je uporabljati zdravo kmečko pamet in izhajati iz naših ciljev, kaj želimo doseči z redno športno oz. fitnes vadbo.
Veliko težav imamo tudi s t. i. čudežnimi pijačami, od katerih ni nobene koristi, so pa zelo drage. Večinoma izhajajo iz mrežnega marketinga ali pa "proizvodnje sladkih pijač".
"Če bi država na primer en odstotek DDV od nakupa športne opreme in rekvizitov vrnila športu, bi slovenski šport na letni ravni dobil več milijonov evrov."
Kakšen finančni kolač je namenjen športni rekreaciji in kakšen vrhunskemu športu?
V grobi oceni se športu za vse v OKS – ZŠZ namenja manj kot deset odstotkov, vrhunskemu športu in drugim projektom pa med pet in šest milijonov evrov, ocenjuje Gerlovič. "Tudi državni proračun in Fundacija za šport bistveno bolj podpirata tekmovalni šport," poudarja.
Fundacija za šport je leta 2016 za vrhunski šport (programi reprezentanc) namenila 2,4 milijona evrov, dejavnostim športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovosten in vrhunski šport (programi reprezentanc), 2,2 milijona, raziskovanju v športu 850 tisoč evrov in 930 tisoč evrov za dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, športne dejavnosti študentov in športne rekreacije. S tako delitvijo, še posebej skromnim deležem za športno vzgojo otrok, mladostnikov in športno rekreacijo, se Gerlovič ne strinja.
Odstotek DDV nazaj v šport
Številke bi se lahko bistveno izboljšale, predlaga, če bi država na primer en odstotek DDV od nakupa športnih rekvizitov in športne opreme vrnila športu.
"Ocenjujem, da bi na ta račun na leto slovenski šport dobil več milijonov evrov. Prav tako je nujno treba narediti revizijo Nacionalnega programa športa in Izvedbenega načrta do leta 2013, saj so tam napisane pravljice, ki nas zavajajo."
3