To so najboljše planinske koče v Sloveniji

Preverili smo, kaj ponujajo, kdo skrbi zanje in kako počaščeni so zaradi vaših glasov njihovi oskrbniki.

Karmen Karničar iz znane jezerske gorniške družine Karničar je vodenje Češke koče na Spodnjih Ravneh prevzela v letošnjem letu. Kočo, ki je s 115 leti ena od najstarejših v Sloveniji, opisuje kot kočo z dušo. "Češko kočo vidim kot prijazno staro mamo, ki se ne razburja, jo pa občasno daje revma," jo je opisala s hudomušnim izborom besed.

Svojim gostom poskušajo ponuditi roko v vseh pogledih, naproti jim pridejo tudi z raznimi popusti (otroci do petega leta starosti v Češki koči lahko prenočijo zastonj), ki bi prenočitev omogočili vsakomur, je še povedala Karničarjeva, ki zaradi obilice dela o uvrstitvi "svoje" koče v finale sploh ni bila seznanjena, zato pa je bila ob zanjo sveži novici toliko bolj počaščena in vesela.

Med gosti Češke koče prevladujejo Čehi – Očitno je promocija naše koče na Češkem precejšnja, meni – veliko je tudi slovenskih in avstrijskih pohodnikov.

Oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih Herman Uranič je najbolj ponosen na tri stvari, ki krasijo kočo, ki ste jo uvrstili med izbranke jagodnega planinskega izbora: na svoje osebje, to je zraslo v odlično in uigrano ekipo, pravi, na široko paleto kulinarične ponudbe (samo med našim pogovorom med tednom so imeli na voljo gobovo, govejo in zelenjavno juho, golaž, pasulj, joto, ričet (vse je na voljo tudi v vegi različici, pri čemer se strogo držijo pravila, po katerem se vegetarijanski del kuha ločeno od mesnega), makaronovo meso, polnjene paprike, kranjsko klobaso, žgance, zelje, jabolčni zavitek, tiramisu in palačinke, in na čistočo.

Zanimivo je, da za "svojo" kočo ne glasujejo in izbora za naj planinsko kočo posebej ne promovirajo, saj verjamejo, da bodo tisti, ki jo prepoznajo kot kakovostno, zanjo glasovali tudi brez posebnih spodbud. Teh je očitno dovolj, saj se je koča v finale uvrstila že lani.

Vaši glasovi so finale prinesli tudi Gospodični in Blaž Mrhar, ki skupaj z bratom Sašom že nekaj let oskrbuje Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih, je na to precej ponosen.

Izbor za naj planinsko kočo 2015 so promovirali na svojem profilu na Facebooku, njihovi gostje so bili z akcijo seznanjeni tudi zaradi plakata, ki je pozival h glasovanju. Mrhar je prepričan, da so ljudi prepričale njihova prijaznost, gostoljubnost in odlična kulinarična ponudba, svoje pa so dodali še urejena markirana pot in prenovljeni prostori, ki vabijo tudi skupine, da si tam popestrijo dan.

Mlada oskrbniška ekipa – v povprečju štejejo rosnih 23 let – je bila ob našem klicu že obveščena o uvrstitvi v finale in ponosna na dejstvo, da so jih gostje nagradili z glasovi, ne da bi posebej prosili zanje.

Je pa uvrstitev v finale nekako logična, je priznala oskrbnica koče Neža Rus, saj jih obišče veliko ljudi, kar kaže, da jim koča ustreza in da je to tudi razlog, da so ji namenili svoj glas. "Trudimo se, da bi bilo gostom pri nas čim lepše, da bi se čim bolje najedli – najraje posegajo po golažu – in odpočili," je povedala. V ta namen so prostor pred kočo letos opremili celo z ležalniki in tako ustvarili pravo visokogorsko plažo.

Tudi oskrbnik Tončkovega doma na Lisci Franc Krašovec je bil ob našem klicu že obveščen o uvrstitvi v jagodni izbor letošnjega izbora za naj planinsko kočo.

"Tu smo že šesto leto in imamo precej rednih gostov. Mislim, da so njihovi glasovi lepo poplačali naš trud," je priznal oskrbnik doma na Lisci, kjer so ponosni predvsem na svojo kulinarično ponudbo, ki je lokalnega izbora, in na kar 20 vrst palačink, ki jim nadenejo vse mogoče okuse. Tako se boste na Lisci lahko sladkali s palačinkami z okusom snickersa, palačinkami Havaji, Sacher in Schwarzwald, čokoladnimi sanjami in jagodno fantazijo, takšnimi z okusom ferrero rocherja, mandljev, nutelle, marmelade in drugega.

Oskrbnika Koče na planini Razor Darij Kenda je uvrstitev v finale izbora za naj planinsko kočo presenetila, saj se je, kot je sam priznal, od akcije povsem ogradil, ker ni želel vplivati na glasovanje svojih gostov. Naj ti izberejo sami, kot je dejal.

Prepričan je, da gostje pri njih najbolj cenijo prijaznost in njihov kulinarični izbor, kjer izstopajo tako imenovani razorski skutini štruklji, urejeno okolico in družinsko atmosfero.

Glede na to, da so v Krekovi koči na Ratitovcu brez interneta, so jim razveseljivo novico o uvrstitvi njihove koče v finale prinesli iz doline, je uvodoma povedal oskrbnik koče Lojze Lotrič, ki zanjo skrbi skupaj z ženo Anico, ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko pričakujejo večji naval, pa jima na pomoč priskočijo ekipe sestavljene iz članov UO društva in ostalih članov društva.

Lotrič je prepričan, da goste najbolj pritegne prekrasen razgled, ki se vije vse od Julijcev prek Karavank, Kamniških Alp vse do Gorjancev in Snežnika, v lepih dneh pa seže vse do morja.

Koča je lahko dostopna, pravi, a glavni magnet je njihov flancat, ki ga znajo pripraviti vseo kuharice Krekove koče na Ratitovcu. "Celo pohodniki iz Štajerske in Primorske prihajajo k nam na flancate," se je pohvalil.

Na Ratitovcu letos kljub izjemnemu vremenu opažajo manjši upad tujih gostov – Lotrič meni, da je to prav zaradi vremena, saj jih to raje zadrži na obali Bohinjskega jezera, medtem ko se tisti, ki si želijo v hribe, raje podajo v višje ležeče Julijce, ki so jih lani zaradi slabega vremena morali izpustiti.

Tudi na Zelenici so bili že obveščeni o jagodnem izboru planinskega natečaja. Ni jih presenetil. "Pri nas se res veliko dogaja, zato nas priznanje naših gostov ni presenetilo," je povedal Stanko Koblar, gospodar in vodja Gorniško-učnega centra na Zelenici.

"V centru organiziramo razne tečaje, gostimo planinske tabore, celo gorsko-literarno nokturno (Rime z gora) smo že imeli," je zeleniške aktivnosti nanizal Koblar, ki verjame, da goste pritegnejo s ponudbo, čistočo, prijaznostjo in urejenostjo.

Koča ima pitne vode več kot dovolj, se je pohvalil, gostje se lahko brezplačno prhajo s toplo vodo. "Kadarkoli in kolikor dolgo želijo," se je pošalil. Imajo brezžični internet in dve spletni kameri, kjer lahko tudi iz udobja domačega naslanjača preverite, kakšno vreme vas čaka v sredogorju, septembra bodo uradno odprli novo zavarovano plezalno pot (ferato) Spodnji plot - Zelenica.

Tako kot na Lisci je tudi pri njih nekaj manj gostov kot lani, ko so imeli kar 35 odstotkov večji obisk kot leto poprej, Koblar pa to pripisuje lokaciji. "Za sredogorje, kjer smo mi, je to poletje prevroče. Ljudje gredo v taki vročini raje na morje ali pa v visokogorje," je pojasnil.

Zelenico obišče ogromno tujih gostov. Največ jih prihaja iz Češke, Hrvaške, Italije in Avstrije, gostili so tudi že goste iz daljne Nove Zelandije.

Oskrbniška ekipa Poštarskega doma na Vršiču je dober odziv planincev kar nekako pričakovala, saj so se v izboru za naj planinsko kočo tudi v prejšnjih letih redno uvrščali med najboljših pet.

Stavijo na urejenost, prijaznost in čistočo, veliko gostov verjetno pritegnejo tudi obnovljeni prostori, ocenjuje oskrbnik Mihalj Agošton. Ker prihaja iz Prekmurja, je nekako logično, da je taka tudi kulinarična ponudba, veliko receptov so podedovali tudi od prejšnjih oskrbnikov. Glavni hit je goveji golaž, cenovno ugodna uspešnica pa piščančja ragu juha. Veliko gostov je dnevnih, kar 70 odstotkov tistih, ki v Poštarskem domu prenočijo, pa prihaja iz tujine.

Glede na lansko zmago v izboru za naj planinsko kočo so v Valvasorjevem domu uvrstitev v finale kar nekako pričakovali, je priznal oskrbnik doma Aleš Štefe. "Naša koča je cilj in izhodišče. Cilj za tiste bolj utrujene in izhodišče za tiste, ki se že ozirajo proti Karavankam," je opisal. Njihov cilj je "postreči in potešiti vse, ki potrkajo na njihova vrata".

"Odprti smo na 24 ur na dan, 365 dni na leto in to zdaj vedo že vsi," je ponosen Štefe. Na dan našega pogovora so prvega gosta pozdravili že ob 5.40.

Valvasorjev dom slovi tudi po dobri hrani, lani so na primer zmagali na natečaju za naj štrudl, ponujajo nadstandardne sobe, kjer je na voljo od dveh do šestih ležišč (skupnih nimajo), kopalnice in prhe s toplo vodo so v vsakem nadstropju.

Roblekov dom je še tretja koča, ki spada pod okrilje PD Radovljica in ki se je uvrstila v finalni izbor letošnjega natečaja za naj planinsko kočo. "Tega nismo pričakovali. O rezultatih so nas obvestili iz Planinskega društva," je priznala oskrbnica Roblekovega doma Brigita Novak.

Na Robleku so najbolj ponosni na kulinarično ponudbo, te je menda toliko, da Novakova ni mogla izbrati najbolj iskane. "Kar vse, kar pride iz naše kuhinje, gostje pohvalijo," je dejala.

"Lani smo na primer imeli veliko gob, zato smo pogosto kuhali gobovo juho, letos jo nadomešča kumarična, ki je prav tako zelo iskana. Ponujamo tudi malinov štrudelj in borovničevo pito, malinove, sirove in zelenjavne štruklje, joto in ričet, pečemo domač kruh."

Julija obisk ni bil ravno rekorden – Novakova ga pripisuje preveliki vročini, avgusta pa je precej spodbuden.

Več o vzponu na Roblek, si preberite v prispevku Mateja Podgorška Eden najlepših vzponov – na Roblek.

Tudi novi oskrbnik Planinskega doma na Kumu Roman Ledinek je bil uvrstitve v finale iskreno vesel. "Tega res nisem pričakoval. Na Kumu sem šele leto dni in še niti vživel se nisem. Kaj pa vem, očitno me imajo ljudje radi in to se mi zdi zelo lepo," je bil iskreno ganjen ob našem klicu.

Čeprav je vedel, da se je tekmovanje začelo, ni nikogar pozival h glasovanju. "Od mene so za natečaj izvedeli samo moji domači, povedal nisem niti bližnjim prijateljem, zato so ti glasovi, ki so se nabrali, resnični pokazatelj dobrega dela," je prepričan Ledinek, ki je vesel, ker ga tudi v domu obkrožajo sami domači ljudje, ki, čeprav delajo napol prostovoljno – zato tudi nimam visokih cen, pravi – to delajo z nasmeškom na obrazu.

"Tisti, ki mi pomagajo, pomagajo radi in niso jezni, ker morajo v službo," je še dejal. "Veseli smo vseh in vsakemu stisnemo roko."