Slovenski kotički: bil bi greh, če jih ne bi doživeli na kolesu (foto)

Čeprav vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo bolj slabo vreme, bo vmes vendarle tudi nekaj sončnih epizod, ki jih lahko izkoristite za kolesarski izlet.

Če vam jih med prvomajskimi prazniki ne bo uspelo izpeljati, si seznam Tamare Leskovar, ki je lansko poletje s prijateljico Simono Pečnik Golob na kolesu obredla dobršen del Slovenije, prihranite za prihodnjič.

1.    Po poteh Kartuzijancev in konjiških vitezov
-    lahka družinska tura, 30 kilometrov
-    asfalt

Na poti Kartuzijancev in konjiških vitezov vas čaka lahkotnejša družinska tura.

Izhodišče prvega kolesarskega izleta na seznamu so Slovenske Konjice, kjer lahko na večjem parkirišču v bližini cerkve parkirate svojega jeklenega konjička. Vozite v smeri Žičke kartuzije, skozi Konjiško vas proti Žičam in naprej po dolini sv. Janeza Krstnika, skozi Špitalič do Žičke kartuzije. Lahko se vračate po isti poti ali naredite krožno turo in nadaljujete v hrib proti vasicama Sojek in Črešnjice ter se spustite do magistralne ceste Frankolovo–Zreče, kjer zavijete desno in odkolesarite še dobrih deset kilometrov v smeri Zreč do izhodišča.

Za oddih se lahko ustavite v Žički kartuziji, kartuzijanskem samostanu, ustanovljenem daljnega leta 1160.

Zanimivosti ob poti:
dvorec Trebnik in park v Slovenskih Konjicah,
Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču, zgrajena okoli leta 1190,
najstarejša gostilna na Slovenskem Gastuž v Špitaliču, odprta že od leta 1467,
Žička kartuzija, kartuzijanski samostan, ustanovljen daljnega leta 1160.

2.    Po Parenzani do Sečoveljskih solin in piranskega akvarija
-    lahka družinska tura, 40 kilometrov
-    asfalt

Po Parenzani se boste zapeljali tudi skozi Portorož.

Izhodišče naslednje kolesarske ture je Koper, kjer lahko parkirate na parkirišču v bližini Aquaparka Žusterna. Tamara predlaga, da se za začetek in ogrevanje lotite samo dela Parenzane, ki se sicer vije vse od Trsta čez Slovenijo do Sečovelj in naprej čez Hrvaško do Poreča.

Turo začnite ob morju v smeri Izole. Tam na križišču Prešernove in Leninove ulice zavijte levo proti gričevnatemu svetu in sledite oznakam za kolesarsko pot Parenzana.

Peljite se mimo Strunjana proti Portorožu skozi predor Šalet. Kolesarska trasa vas bo peljala navzdol do Lucije proti Sečoveljskim solinam mimo Seče. Na poti nazaj priporoča vožnjo od Portoroža do Pirana. Vračate se po isti poti.

Zanimivosti ob poti:
Koper – staro mestno jedro,
Portorož – turistično mesto,
Sečoveljske soline,
Piran – nekdaj ribiško in solinarsko mesto s Tartinijevim trgom, ogled akvarija,
Strunjan – sprehod ob morju pod strunjanskimi klifi, ki navdušujejo z 80 metri višine in štirimi kilometri dolžine.

3.    Ob smaragdni reki s kolesom in peš ob koritih Tolminke
-    srednje težka tura – kombinacija kolesarjenja in hoje, 50 kilometrov s kolesom in štiri kilometre peš
-    asfalt

Kolesarska trasa ob reki Soči je razkošna paša za oči.

Izhodišče tretje kolesarske ture, na katero se lahko odpravite med prazniki, je Most na Soči. Parkirate lahko ob akumulacijskem jezeru na levem bregu reke Soče in odkolesarite čez Modrej proti Tolminu.

V Tolminu poiščite kažipot za vas Zatolmin, skoznjo se zapeljite po klancu navzgor proti Tolminskim koritom do parkirišča pri baru. Tam pustite kolesa in se odpravite peš na enoinpolurni ogled Tolminskih korit.

Spustite se nazaj do regionalne ceste in odkolesarite čez Volarje proti Kamnu ter skozi vas Ladro vse do Kobarida. Po želji si lahko ogledate še enega izmed lepših slapov na Slovenskem, slap Kozjak, predlaga Leskovarjeva. Vzelo vam bo dobro uro časa.

Zapeljite se čez Napoleonov most do Kobarida in se vrnite po magistralni cesti čez Idrsko do Tolmina, skozi središče in naprej do svojega izhodišča: Mosta na Soči.

Pot vas bo čez Napoleonov most zapeljala do Kobarida.

Znamenitosti na poti:
Tolminska korita,
Vrsno – rojstni kraj Simona Gregorčiča, Gregorčičev slap,
slap Kozjak pri Kobaridu,
korita reke Soče pri Kobaridu,
vojaški muzej v Kobaridu, italijanska kostnica nad Kobaridom

4.    Pod strme stene skozi dolino Radovne v dolino Krme
-    zahtevna tura, cca 55 kilometrov, 760 višinskih metrov
-    asfalt in makadam

Blejski vintgar vabi na postanek.

Ko boste našli parkirno mesto na Bledu, se zapeljite naprej po lokalni cesti skozi Bled, zavijte desno proti Zasipu in na Podhom, od tam v Spodnje in Zgornje Gorje, da se izognete glavni cesti, ki pelje na Pokljuko.

V Krnici zavijte v dolino Radovne. Sledi prijetna vožnja po makadamski cesti vse do Zgornje Radovne in naprej do Litostrojske koče – na tem delu boste kar pošteno zagrizli v klanec –, ki stoji v zavetju visokih sten, v dolini Krme.

Iz Krme se vrnite po isti poti, svetuje Tamara. V Zgornji Radovni se držite leve, peljite mimo odcepa za dolino Kot, po približno devetih kilometrih vožnje se boste pripeljali v Mojstrano. Na izhodiščno mesto na Bledu se lahko vrnete po isti poti.

Zanimivosti ob poti:
Pokljuška soteska s Pokljuško luknjo,
Blejski vintgar,
dolina Kot in dolina Vrata,
slap Peričnik v dolini Vrata,
Bled z gradom, otokom in slastno kremno rezino.

5.    Čez Goričko na Tromejnik
-    zahtevna tura, 85 kilometrov, 750 višinskih metrov
-    asfalt in delno gozdna pot

Na Tromejniku stoji mejni kamen, ki loči tri dežele: Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko.

Tamara za izhodišče predlaga Dvorec Rakičan, kjer lahko parkirate pred vhodom v Konjeniški center Rakičan.

S kolesom se zapeljite skozi jagnedov drevored do Murske Sobote in soboškega parka, od koder nadaljujte vožnjo proti Černelavcem. Tam zavijte desno za Polano in vozite v smeri vasi Grad.

Spustite se navzdol proti Kuzmi in sledite oznakam za Tromejnik. Po nekaj kilometrih zavijte levo v strm hrib do avstrijske meje, tam pa desno po gozdni poti vse do mejnega kamna, ki loči tri dežele: Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko.

Fotogenični nasadi oljne repice.

Spustite se po gozdni učni poti in nadaljujte vožnjo levo po regionalni cesti, ki pelje do Martinja in naprej na Ženavlje. Sledite tabli za spominsko obeležje, kjer je leta 1934 pristal stratosferski balon, in zavijte desno navzdol. Nadaljujte v smeri Gornjih Petrovcev, nato pa v glavnem križišču v Gornjih Petrovcih zavijte desno na glavno cesto ter se peljite po dolgi in dokaj ravninski cesti skozi Mačkovce, vse do Murske Sobote in nazaj do izhodišča.

Znamenitosti ob poti:
Murska Sobota in soboški grad s parkom,
Grad Grad – največji grajski kompleks na Slovenskem, prvič omenjen že leta 1214,
Tromejnik (388 metrov), stičišče meje treh dežel,
Ženavlje, spominsko obeležje, kjer je leta 1934 pristal stratosferski balon,
Pindža, najbolj obiskana izletniška točka, ki je ena od označenih točk evropske pešpoti in pomurske transverzale.

6.    Po razglede na Solčavsko panoramsko cesto
-    zahtevna tura, 25 kilometrov (+ 16 kilometrov do zatrepa Logarske doline), 920 višinskih metrov
-    asfalt in makadam

Vožnja po Solčavski panoramski cesti je sicer zahtevna (premagali boste skoraj tisoč višinskih metrov), a nagrajuje z razgledi.

Izhodišče za kolesarsko uživanje z razgledi na Solčavski panoramski cesti je parkirišče na levi strani ceste pred vhodom v Logarsko dolino.

Zapeljite se proti Pavličevemu sedlu, nato pa slab kilometer pred vrhom zavijte desno (usmeril vas bo tudi smerokaz) na Solčavsko panoramsko cesto. Sledi razgledna vožnja pod Olševo s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe, mimo turističnih kmetij, mimo izvira zdravilne kisle vode, mimo Sv. Duha …

Za tem se spustite v dolino in se peljite po regionalni cesti nazaj proti Logarski dolini do izhodišča. Leskovarjeva priporočam nadaljevanje vožnje do zatrepa ledeniške doline in ogled slapu Rinka.

Znamenitosti ob poti:
Logarska dolina in slap Rinka,
turistične kmetije z domačimi dobrotami,
izvir kisle vode,
cerkev Sv. Duha,
Solčava s tematsko krožno učno potjo, ki vam vzame slabo uro in pol, ter starodavno solčavsko tiso.

7.    Po Ljutomersko-Ormoških goricah
- srednje zahtevna tura, 51 kilometrov, 520 višinskih metrov
-    asfalt

Po Ljutomersko-Ormoških goricah vas čaka srednje zahtevna kolesarska tura. Vzponov in spustov kar ne zmanjka ...

Izhodišče je središče Ormoža. Mimo ormoškega gradu se iz središča odpeljite skozi Pušence proti Humu, kjer vas čaka prvi vzpon, a naj vas potolažimo, kmalu sledi spust.

Skozi Vitan se nato odpeljite navzgor proti Kogu in se mimo župnijske cerkve skozi raztegnjeno vas na grebenu spustite navzdol do Miklavža, kjer vas čaka vzpon v osrčje Ljutomersko - Ormoških goric – Jeruzalem.

S prelepimi razgledi na vinograde vas bo cesta vodila naprej proti severu in nato navzdol v Ljutomer. Oglejte si mesto in se po glavni cesti odpeljite nazaj proti Ormožu.

Znamenitosti ob poti:
vinogradi in vinske kleti,
keltske gomile pri Ormožu,
ormoški grad,
ljutomerski grad,
Grad Velika Nedelja.

8.    Po gozdnih poteh zelenega Pohorja
- zahtevna gorska tura, cca 75 kilometrov, 1.800 višinskih metrov
- makadam in gozdne poti

V nasprotju s preostalimi turami, ki se večinoma začenjajo na parkiriščih, Tamara pri tokratni predlaga, da je izhodišče kar na Pohorju, do koder se lahko zapeljete z vzpenjačo.

Turo lahko začnete v bližini hotela Bellevue na Pohorju pri cerkvici sv. Bolfenka. Sledite oznakam PT, svetuje Tamara. Pohorska kolesarska transverzala je speljana po gozdnih poteh, dolga 75 kilometrov in povezuje vzhodni del z zahodnim. V dolino se spustite pri Koči pod Kremžarjevim vrhom proti Slovenj Gradcu, od koder si morate organizirati prevoz do izhodišča v Mariboru.

Kolesarsko turo po Pohorju začnite pri cerkvici Sv. Bolfenka.

Zanimivosti ob poti:
Črno jezero,
slap Šumnik,
Lovrenška jezera,

9.    Okoli Blatnega jezera v štirih dneh
-    večdnevna lahka tura, cca 220 kilometrov
-    asfalt

Okoli Blatnega jezera si lahko privoščite večdnevno kolesarsko turo. Primerna je tudi za družine.

Okoli celotnega Blatnega jezera na Madžarskem je speljana urejena kolesarska pot, primerna tudi za družine. Izhodišče si izberete po želji, saj je pot krožna. Ob poti je precej kampov, v katerih so tudi bungalovi za prenočitev, vendar je bolje, da jih predhodno poiščete na spletu in rezervirate, priporoča Leskovarjeva.

Okoli jezera je veliko kampov in prenočišč. Za vsak primer si jih rezervirajte že preko spleta.

Predlaga, da vozilo pustite v mestu Keszthely in se s kolesom zapeljete po severni strani jezera, vračate pa po južni strani. Če se vam bo pot zdela predolga, si jo lahko skrajšate z ladjami, ki vozijo s severnega dela jezera na južni in obratno.

Zanimivosti ob poti:
ogled mesta Keszthely,
polotok Tihany.

10. Od izvira Drave v prestolnico Štajerske
- večdnevna srednje zahtevna tura (od Toblacha do Maribora), cca 366 kilometrov
- asfalt in delno makadam

Najpreprosteje bo, če se boste do izhodišča odpravili z vlakom, iz Maribora do Toblacha, svetuje Leskovarjeva.
Poiščite oznake za Drauradweg R1. Ob poti je precej počivališč oziroma prenočišč, za vsak primer jih predhodno poiščite na spletu in rezervirajte.

Kolesarite lahko od izvira Drave v Italiji prek avstrijske Koroške v Slovenijo. Tukaj vas bo pot vodila skozi Dravograd do Maribora, ta del kolesarske poti je zahtevnejši.

Lahko jo podaljšate vse do slovensko-hrvaške meje v Središču ob Dravi, od koder se Dravska kolesarska pot nadaljuje vse do Legrada, kjer se reka Mura izliva v Dravo.

Zanimivosti ob poti:
tovarna napolitank Loacker,
mesto Maribor.