Nedelja, 1. 5. 2016, 10.00
7 let, 2 meseca
Razgledi, ki ponujajo nekaj tišine in miru pred ponorelim svetom (foto)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Med slovenskimi uporabniki Instagrama je precej ljubiteljev pohodništva in vzponov na višje in nižje ležeče vršace, ki ponujajo osupljiv panoramski razgled. Ursha, m.a.l.i.n.a.l.i.n.a. in nejo 737 so nam razkrili svoje najljubše poti in jih opremili z mikavnimi fotografijami, ki njihovim pohodniškim idejam dajejo dodatno draž.
Vreme v teh prazničnih dneh pohodnikom ni ravno pisano na kožo. Z redkimi sončnimi epizodami, ena se je zgodila na zadnji aprilski dan tega leta, smo slovensko gorsko verigo lahko opazovali bolj od daleč.
A vreme se bo spremenilo, pokazalo prijaznejši obraz in takrat bodo ideje za pobeg prišle še kako prav. Tri znane "obraze" z Instagrama smo prosili, naj nam in vam razkrijejo svoje najljubše poti.
Urša Drofenik, ki jo lahko spremljate na spletni strani http://www.ursha.si in na Instagramu, za hiter pobeg v hribe predlaga Soriško planino, če pa ste se pripravljeni zapeljali kam dlje, priporoča obisk mesteca Garda ob Gardskem jezeru v Italiji.
Vzpon na Soriško planino (1.300 metrov nadmorske višine)
- Pot je označena in tehnično nezahtevna
- Od izhodišča v dolini Ravenske Kočne do vrha je dobri dve uri
Urša za izhodišče običajno izbere Vrh Bače, od tam naprej pa po bolj ali manj zaraščenih mulatjerah pot nadaljuje do vrha Možica.
Pot je precej preprosta, pravi, bolj pogumni se lahko lotijo raziskovanja po brezpotjih. "Pot je primerna tudi za gorsko kolesarjenje, spust iz Možica do Podbrda vsaj zame velja za enega lepših," sporoča Urša. (Fotografije s kolesarskega spusta s Soriške planine do Podbrda si lahko ogledate na spletni strani http://www.ursha.si/sorca/.
Od Vrha Bače do Možica običajno potrebuje dobro uro lahkotne hoje, če imate na voljo več časa, se po poteh nad Baško grapo lahko 'izgubljate' ves dan.
Vrh Bače je tudi nadvse primerno izhodišče za vrh Koble in Črno prst. Glede na to, da je po njih speljana trasa vedno bolj znanega Gorskega maratona štirih občin (GM4O), so poti so dobro uhojene in označene.
Za potešitev lakote sta na Soriški planini dve koči, prisrčna Brunarica, malce višje pa boste našli se Litostrojsko kočo, tako da lačni zagotovo ne boste odšli od tu, priporoča Drofenikova.
Pobeg na Gardo, sever Gardskega jezera
Drofenikova je poleg slovenskih kotičkov, enega najljubših našla v sosednji Italiji. Mestece Gardo, ki leži na severu Gardskega jezera, je idealen poligon za ljubitelje kolesarstva, pohodništva, plezanja, jadranja, teka. "Vse to dobite na enem krasnem malem kraju. Precej spominja na Bovec, ampak je še malo več kot ta," pravi Urša.
"Običajno se šalim, da moram Gardo začutiti v vseh 360 stopinjah. To vključuje Mt. Altissimo na levi strani jezera, kjer smo se še pred dnevi podili po snegu, prekrasne razglede z druge strani jezera, kamor se je skoraj nujno treba odpraviti s kolesom, seveda ga je mogoče obresti tudi peš, obvezen pa je tudi tek na Mt. Brione na sredini med obema … Za plavanje v jezeru je letos žal zmanjkalo poguma," opisuje obisk Garde pred nekaj dnevi.
Zakaj se ji ta del Italije zdi tako zelo poseben? "Zato, ker omogoča, da v enem samem dnevu doživite bližnje srečanje s palmami in visokogorskimi planotami. Jezero z mediteransko klimo se namreč nahaja na nadmorski višini 80 metrov in če se podate na katero koli stran po tisti zaslužen razgled, boste kaj hitro prisopihali v čisto drugi svet. Vrhovi, ki ga obdajajo, se namreč vzpenjajo do dva tisoč metrov nad morjem," opisuje Urša, ki večino pohodov opravi s psičko Mono.
Vzpon na Goli vrh (1.787 metrov nadmorske višine)
-
Pot je označena in tehnično nezahtevna
-
Od izhodišča v dolini Ravenske Kočne do vrha je dobri dve uri
Alina Čekič, ki je na Instagramu dejavna kot m.a.l.i.n.a.l.i.n.a., bralcem Siol.net predlaga skok na Goli vrh. Ker vremenska napoved za prihodnje dni ni ravno obetavna, si idejo lahko prihranite tudi za prihodnjič.
Čeprav se ji Julijske Alpe zdijo čudovite, mogočne in precej obiskane, pa svoj najljubši košček raja najde v bolj intimnih Kamniško-Savinjskih Alpah, natančneje na Golem vrhu, ki ponuja prečudovite razglede na severna ostenja Grintovcev, Storžič, Košuto in vse tja do Triglava.
Izhodišč za vzpon na Goli vrh je več, s prijateljico pa se najpogosteje odločita za tistega iz doline Ravenske Kočne, sledita pa slovenski poti in ne tisti, ki vodi na Kranjsko kočo na Ledinah.
"Sama pot je označena, tehnično nezahtevna, je pa na nekaj mestih malo bolj strma," opisuje Alina. Pot vodi mimo Gorniškega centra Dava Karničarja in če boste imeli kanček sreče, pravi, boste lahko naleteli na tega ekstremnega alpskega smučarja in alpinista, ki se pripravlja na smučanje z ene najbolj kultnih gora na svetu, K2.
V zmernem tempu boste vrh dosegli v dobrih dveh urah.
"Sam vrh je dokaj neoblegan, tako da poleg prekrasnih razgledov ponuja še nekaj tišine in miru pred vsakdanjo norostjo in hrupom, ki nas spremljata skoraj na vsakem koraku," opisuje naša sogovornica.
Več o sami turi si lahko preberete na spletni strani hribi.net.
Še en Instagramer Nejc Košir pogosto zahaja v hribe, fotografske vtise poti pa deli na Instagramu pod vzdevkom Nejo 737.
Vzpon na Viševnik (2.050 metrov nadmorske višine)
-
Pot je označena in nezahtevna
-
Od izhodišča pri biatlonskem centru na Rudnem polju do vrha je dobra ura hoje
Kot eno najljubših tur je izbral turo, ki je vključevala tudi vzpon na Viševnik, ki je po podatkih profila Razmere v gorah poleg Begunjščice največkrat ovekovečen vrh na Instagramu. Bila je nenačrtovana, a je odlično uspela, pravi.
Za izhodišče je izbral parkirišče pri biatlonskem centru na Pokljuki, od koder se je skozi gozdiček čez smučišče odpravil proti Viševniku. Pot je označena in nezahtevna, po dobri uri hoje smo že dosegli vrh Viševnika, pravi. Od tod se odpira krasen razgled proti našemu očaku Triglavu.
Pot so nadaljevali po grebenu proti Malemu Draškemu vrhu in prečili sedlo, od koder se ljubiteljem gora ponuja lep razgled na Studorski preval. Pot so nadaljevali naravnost in se po nekoliko bolj strmi in krušljivi grapi, po nemarkirani poti, povzpeli na Mali Draški vrh, kjer so dočakali lep razgled na dolino Krmo in vrhove, ki jo obdajajo.
V nadaljevanju dneva smo pot po grebenu nadaljevali proti Velikemu Draškemu vrhu, opisuje Nejc. Pot po grebenu je nemarkirana in zelo zahtevna. "Če vam ne ustreza, se lahko vrnete do razcepa za Studorski preval pod Malim Draškim vrhom in se odločite za markirano in z jeklenico zavarovano pot," svetuje.
"Ko smo prešli na zahodno stran Malega Draškega vrha, se je pot počasi začela vzpenjati. Po travnatih pobočjih je markirana pot na začetku bolj položna, proti vrhu pa se kar strmo vzpenja, vendar je nezahtevna," zagotavlja Nejc.
Na vrhu se zopet ponuja izjemen razgled, kar dokazujejo tudi njegove fotografije.
Sledilo je prečenje travniških pobočij proti gori Tošč. "Gora je nezahtevna in polna lepih razgledov, po dobri uri hoje smo bili že na vrhu," se spominja.
Od tu so se spustili na Studorski preval, kjer se je pred njimi znašla majhna, a zahtevna in nemarkirana gora Ablanca. Nanjo se je mogoče povzpeti po izjemno krušljivi in za zdrs nevarni poti.
Vrh so dosegli v 20 minutah, uživali v prečudovitem razgledu na Bohinjsko jezero in se prek Srenjskega prevala po markirani poti vrnili proti izhodišču na Pokljuki.
Bralcem Siol.net je predlagal še eno turo. Manj zahtevno, njemu pa najljubšo. Na Mali Grintovec in Bašeljski vrh.
Vzpon na Mali Grintovec (2.294 m. n. v.) in Bašeljski vrh (1.744 m. n. v.)
Pot začnite v kraje Mače pri Preddvoru, priporoča. Iz urejenega parkirišča se po makadamski poti napotite proti Srednjemu vrhu. Pot na začetku vodi v gozd, kjer boste najprej prečkali manjši potok.
Sledi nekaj hoje po dobro markirani gozdni poti. Po dobri uri hoje boste dosegli bolj odprt teren, kjer se vam odpre lep razgled na Zaplato in Hudičev boršt.
Pot nato spet zaide v gozd. Po nekaj minutah vzpenjanja boste prišli do razpotja na travniku, od koder se vzpnite proti Srednjemu vrhu, kjer vas bosta čakala žig in klopca ter lep razgled proti Jezerskemu, Storžiču, Grintovcu in Kočni, opisuje Nejc.
Pot od vrha po nezahtevnem grebenu nadaljujte proti Malemu Grintovcu. Dosegli ga boste že po slabi uri hoje, nato ppa boste uživali v razgledu na greben Laneža, ki je zaradi gostega ruševja prehoden samo pozimi.
Naslednja postojanka, ki jo priporoča, je Bašeljski vrh. Kako do tja?
Pot vas bo najprej vodila skozi ruševje, nato pa iz manjšega sedla do Bašeljskega vrha, kjer vas čaka razgledna klop.
Če boste imeli še kanček odvečne energije, se lahko v smeri proti zahodu vzpnete še na Storžič. Do vrha vas loči dobra ura zahtevne markirane poti, pravi Košir.
Ali pa se odločite za nezahtevno pot proti koči na Kališču, kjer si lahko privoščite zasluženo malico ob razgledu na prehojene hribe. Ko se boste okrepčali, se od koče po markirani poti vrnite proti parkirišču. Sledite markacijam za Mače.
Pozor: kljub kolesarski pomladi v gorah velja visoka nevarnost plazov!
Če se boste v teh dneh odločili za pohodniško turo v gore ali turno smuko, pa bodite še posebej pazljivi, opozarja Klemen Volontar, gorski reševalec, vodnik reševalnega psa, inštruktor, predavatelj in vodnik Planinske zveze Slovenije.
V teh dneh bodite v gorah še posebej pozorni. Enako velja za turno smuko, opozarja gorski reševalec Klemen Volontar.
Razmere so za ta letni čas skrajno neobičajne, pravi. "V preteklih dneh smo v gorah, kjer je bilo tik pred tem že zelo spomladansko in zaradi predelanega snega idealno za turno smuko, priča pravim zimskim razmeram.
Tam, kjer je sneg zapadel na gola tla, se ne bo sprijel s podlago, zato se lahko zgodi, da bo gravitacija opravila svoje in sprožila zdrs snega. Tudi na tistem delu, kjer je sneg zapadel na stari, že strnjeni sneg, se ne bo sprijel s podlago, kar spet pomeni idealno drsno površino. Videti je sicer čudovito, je pa hkrati lahko zelo nevarno," opozarja Volontar.
Svetuje, da pred pripravo na turo natančno preverite vremensko napoved in lavinska opozorila, se ustrezno opremite (ne pozabite na lavinski trojček!) in po potrebi spremenite načrte, ki ste jih pripravili v spomladanskih dneh, ko so bile razmere v gorah povsem drugačne, kot so danes.
