Prvi obiskovalci Krvavca so se prevažali z napravo, namenjeno spravilu lesa. Kaj pa danes? #foto

Prva žičniška naprava je na Krvavcu zabrnela že daljnega leta 1958. Kako se je zimski turizem razvijal skozi leta?

Krvavec ponuja 30 kilometrov smučarskih prog in 13 žičniških naprav. Prva je začela obratovati že daljnega leta 1958.

1 / 3

Krvavec ponuja 30 kilometrov smučarskih prog in 13 žičniških naprav. Prva je začela obratovati že daljnega leta 1958. Foto: Vid Ponikvar

2 / 3

Foto: Vid Ponikvar

3 / 3

Foto: Žiga Intihar

Na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Slovenije so pred dnevi objavili serijo fotografij s slovenskih smučišč v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi s Krvavca, kjer so leta 1958 postavili prvo žičniško napravo. Na Sportalu smo jim ob bok postavili podobne motive, posnete v zdajšnjem obdobju.

Prestolnici Slovenije najbližje smučišče Krvavec je s 30 kilometri smučarskih prog eden od največjih slovenskih poligonov za prakticiranje smučarskih užitkov.

Ponuja 13 žičniških naprav, med bolj obleganimi sta štirisedežnica Tiha dolina in šestsedežnica Vrh Krvavca. Do smučišča se lahko pripeljete s kabinsko žičnico, v poletnih mesecih pa je po asfaltni cesti iz Cerkelj prek Ambroža pot mogoča tudi z avtom ali kolesom.

Pogled z vrha Krvavca proti televizijskemu stolpu, marec 1970. Foto: Janez Lampič. Pogled z vrha Krvavca proti televizijskemu stolpu, marec 1970. Foto: Janez Lampič. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Podoben motiv, ovekovečen februarja 2017 Podoben motiv, ovekovečen februarja 2017

Prvo žičnico na Krvavcu so slovesno odprli daljnega leta 1958. Naprava je bila sicer namenjena prevozu lesa na Kočevskem, a se je po spletu okoliščin znašla na Gorenjskem, in prevzela naloge žičnice, so zapisali na spletni strani muzeja.

Po pisanju Wikipedie je potnike iz doline v Zanjivcu z vožnjo, ki je trajala 17 minut, peljala do dna krvavške planine na Gospincu.

Gradnja prve žičnice na Krvavcu. Foto: Dušan Gostinčar Gradnja prve žičnice na Krvavcu. Foto: Dušan Gostinčar Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Prva žičnica je začela voziti že leta 1958. Foto: Dušan Gostinčar Prva žičnica je začela voziti že leta 1958. Foto: Dušan Gostinčar Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Enovrvna odklopna žičnica je za 60. leta prejšnjega stoletja veljala za zelo napredno žičniško napravo. Ponašala se je z 20 dvosedežnimi kabinami in 40 dvosedežnimi odprtimi sedeži. Žičnica je obratovala vse do leta 1973.

Pogled proti Tihi dolini Pogled proti Tihi dolini Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Krvavec Foto: MaPa

Leta 1966 so na Krvavcu postavili še vlečnico od Tihe doline do Njivic in dodali še enosedežnico Gospinca do Doma na Krvavcu.

Štiri leta pozneje je na smučišču zrasla še dvosedežnica Tiha dolina, ki so jo pozimi leta 2009 nadomestili s sodobno štirisedežnico.

Ena od najsodobnejših žičniških naprav na Krvavcu je šestsedežnica Vrh Krvavca. Ena od najsodobnejših žičniških naprav na Krvavcu je šestsedežnica Vrh Krvavca. Foto: Vid Ponikvar

Njena notranjost je impozantna. Njena notranjost je impozantna. Foto: Vid Ponikvar

Konec sedemdesetih let so smučišče Krvavec razširili vse do Križke planine, smučarje pa je do postaje na višini 1.971 metrov prepeljala najvišja žičniška naprava na Krvavcu, dvosedežnica Zvoh.

Odprtje žičnice na Zvoh. Krvavec, januar 1982. Foto: Svetozar Busić Odprtje žičnice na Zvoh. Krvavec, januar 1982. Foto: Svetozar Busić Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vrsta tudi 40 let pozneje ni veliko krajša. Vrsta tudi 40 let pozneje ni veliko krajša. Foto: MaPa

Dvosedežnica Zvoh leta 1970 ... Dvosedežnica Zvoh leta 1970 ... Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

... in 47 let pozneje. ... in 47 let pozneje. Foto: MaPa

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano